Takšen preobrat življenja, takšna preobrazba vsega bitja ni bila izid psihološkega postopka, razumskega ali moralnega zorenja ali razvoja, marveč je prišla od zunaj.
Ni bila izid njegovega mišljenja, marveč je izhajala iz srečanja z Jezusom Kristusom. V tem smislu ni bila zgolj njegovo spreobrnjenje, osebnostno dozorevanje, marveč je bila zanj smrt in vstajenje: eno bivanje je umrlo in iz tega je nastalo drugo, novo bivanje z vstalim Kristusom. Te Pavlove prenovitve nikakor ni mogoče razložiti drugače.
Preberite še:
Kdo je prvi rekel, da mora mož ženo ljubiti, žena pa moža spoštovati?
V tem smislu moremo in moramo govoriti o spreobrnjenju. To spreobrnjenje je resnična prenovitev, ki je spremenila vsa njegova merila. Zdaj more reči, da je vse, kar je bilo prej zanj bistveno in osnovno, postalo “nesnaga”. Ni več “zasluga”, marveč “izguba”, ker odslej velja samo življenje v Kristusu. Vstali Kristus je luč resnice, luč Boga samega.
To je razširilo njegovo srce, ga odprlo za vse. V tem trenutku ni izgubil prav ničesar od tistega, kar je bilo dobrega in resničnega v njegovem življenju, v njegovi dediščini, marveč je na novo dojel modrost, resnico, globino postave in prerokov ter si je vse to spet na novo prisvojil.
Preberite še:
Pot Anitinega spreobrnjenja: “Če obstajaš, Jezus, mi daj razumeti, daj mi znak!”
Če sedaj vse to obrnemo nase, se vprašajmo: kaj to pomeni za nas? To pomeni, da tudi za nas krščanstvo ni nobena nova filozofija ali nova morala. Kristjani smo samo tedaj, če srečamo Kristusa.
Seveda se nam ne kaže tako neustavljivo in žareče, kakor je storil s Pavlom, iz katerega je hotel napraviti apostola narodov. A tudi mi lahko srečamo Kristusa v branju Svetega pisma, v molitvi, v bogoslužnem življenju Cerkve. Moremo se dotakniti Kristusovega srca in čutiti, da se on dotika našega srca. Šele v tem osebnem odnosu do Kristusa, šele v tem srečanju z Vstalim resnično postajamo kristjani. In tako se odpira naš razum, odstira se nam vsa Kristusova modrost in vse bogastvo resnice.
Zato prosimo Gospoda, naj nas razsvetli, da nam omogoči srečanje z njegovo navzočnostjo v našem svetu in nam tako zagotovi živo vero, odprto srce in veliko ljubezen do vseh. Ljubezen, ki zmore prenoviti svet.
Avtor prispevka je papež Benedikt XVI., ki je vodil vesoljno Cerkev od 2005 do 2013.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, januar 2020.
Preberite še:
“Če so starši nezadovoljni s svojim videzom, težo, se bo to lahko preneslo na otroke”
Preberite še:
10 misli, ki jih mora prebrati vsaka mama
Preberite še:
Louis, deček s posebnimi potrebami, ki nas uči ljubiti
