O sebi običajno ne razmišljamo kot o voditeljih. Vodenje navadno povezujemo s hierarhijo in slavo. Vi in jaz nismo voditelji; to so papeži, predsedniki in izvršni direktorji. Da bi človek samega sebe razglasil za voditelja? To zveni kar preveč vzvišeno, v popolnem nasprotju z najrazličnejšimi novozaveznimi pozivi k ponižnosti: “Kdor se bo poviševal, bo ponižan,” recimo, ali pa “Blagor krotkim,” ali “Ponižajte se pred Gospodom” in še bi lahko naštevali.
Toda življenje voditelja sploh ni nenaklonjeno krščanskemu pogledu na svet; pravzaprav je v samem jedru krščanskega poklica.
Preberite še:
“Smo samo ljudje in ni treba od sebe zahtevati popolnosti – tudi Bog je ne”
Posredni voditelji
Pomislite na splošno slovarsko definicijo: vodenje pomeni “kazanje poti, usmeritve, cilja” in “usmerjanje drugih proti željenemu cilju”. Vsak izmed nas vsak dan živi to definicijo. Seveda ne stojimo na uličnih vogalih s prometnimi znaki v rokah in smeri ne kažemo dobesedno. Posredno pa to počnemo ves čas.
S svojim ravnanjem, vrednotami in prednostnimi nalogami opozarjamo na svoj način življenja, na svoje videnje o tem, kako naj bi ljudje na tem svetu živeli in ravnali drug z drugim. Mnogi med nami smo starši in vsi imamo ali smo imeli starše: ali si lahko predstavljamo očitnejši zgled “kazanja poti” in “usmerjanja drugih” kakor starše, ki to za svoje otroke počnejo vse življenje? Dobro starševstvo torej pomeni dobro vodenje.
Ko enkrat sprejmemo ta način razmišljanja, zažari naša “vodstvena žarnica” in v celoti spremeni naš odnos do življenja in dela. Vodenje postane današnji izziv in moj izziv. Se spomnite prepričljivega poziva Martina Luthra Kinga ml., naj sprejmemo “veliko nujnost tega trenutka”?
No, to se zgodi, ko sprejmemo svojo odgovornost voditelja: “sprejmemo ta trenutek”, ko vsak dan odkrivamo drobne priložnosti, da učimo živeti s svojim zgledom: Kako uporabljam svoj čas? Kako ravnam s svojimi otroki, člani občestva ali kolegi na delovnem mestu? Kako uporabljam svoj denar?
Preberite še:
Kako na primeren način vzpostaviti avtoriteto – nasveti vojaškega generala
Kakšno pot kažem?
Ni več zgolj malo verjetna in oddaljena možnost, da bom nekega dne upravljal na stotine podrejenih; ne, vodenje pomeni vpliv, ki ga lahko imam danes, pa naj gre za upravljanje več sto ljudi ali neposreden vpliv na peščico družinskih članov ali kolegov na delovnem mestu. In ni več izbrano področje za visoke in mogočne osebnosti, ki se soočajo z življenjsko pomembnimi vprašanji pod žarometi svetovne javnosti; poleg sodi tudi skromnejši vpliv, ki je v moji moči.
Kar nas privede do tehtnega vprašanja: “Hmmm, če vodenje pomeni ‘kazanje poti’, kakšno ‘pot’ pravzaprav kažem s svojim ravnanjem, odnosom, vrednotami, ki jih živim? Kakšno vodstveno izjavo želim posredovati s svojim življenjem in ali to dejansko tudi počnem?”
Preberite še:
“Ko nismo v dobri koži, se do bližnjih obnašamo podobno, kot nezavedno ravnamo s seboj”
Za kristjane so to izjemno pomembna vprašanja, kajti poklicani smo, da kažemo pot, o kateri je govoril Jezus. Zato bi morali dajati zgled za iste vrednote in prednostne naloge kakor on. Vsi, ki so krotki, usmiljeni, čisti v srcu, ki recimo utelešajo še druge vrednote blagrov, izkazujejo resnično krščansko vodenje. Prav tako tudi tisti, ki oblačijo gole, hranijo lačne, sprejemajo tujce in počnejo vse drugo, kar nam je svetoval Jezus. Kdor se ima za kristjana, mora torej sprejeti zelo poseben vodstveni izziv: ne kazati katere koli poti po lastni izbiri, temveč kazati Jezusovo pot.
Zaključimo z miselno vajo: pomislimo na imena nekaterih voditeljev. Pri tem na prvo mesto postavimo svoje ime. Ranjen in zmeden svet potrebuje modre in predane voditelje, ki mu bodo pokazali pot naprej in bodo dobrodejno vplivali na druge ljudi. Vsak izmed nas je poklican v vodstveno življenje, v majhnem ali velikem okvirju, v vlogi starša, sošolca, kolega na delovnem mestu, župljana ali soseda.
Če bomo sprejeli svoj klic k vodenju, bo svet na boljšem. In na boljšem bo tudi vsak izmed nas: našli bomo globlji pomen in izpolnitev v priložnostih, ki nam jih življenje ponuja vsak dan.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Menedžer in oče 10 otrok: Včasih me kdo vpraša, kdaj sem se spreobrnil. V bistvu se še nisem
Preberite še:
“Verjamem, da moški tudi danes želi biti spoštovan kot vodja doma”
Preberite še:
Kako je nekdanji nogometaš in vodja podjetja postal menih
