Če bomo otrokove možgane začeli spodbujati že zelo zgodaj, bomo s tem postavili zelo dobre temelje za naprej.
Nič ni narobe, če se začnemo temu posvečati že v času nosečnosti. Predvsem v zadnjih mesecih nosečnosti je tako pomembno, da se mama ne vznemirja preveč, da se pogovarja z otrokom, da veliko počiva, se smeje, poje svojemu otroku in ga tolaži.
Spodbujanje pa nadaljujte tudi takoj po porodu. Da bi to lahko naredili tako, kot je treba, je najprej nujno, da se vzpostavi pristen in ljubeč odnos med mamo in otrokom, pa tudi med očetom in otrokom.
Preberite še:
Mama, ki ruši tabuje: prvega otroka je rodila pri 19 letih, zadnjega pri 41
Biti blizu
Zgodnja interakcija med starši in otrokom neguje in spodbuja otrokove zgodnje kognitivne povezave. Tako se otrok začne učiti že od trenutka, ko se začne dojiti. Morda ob tem kdo pomisli, da otrok na začetku še ničesar ne razume, toda nevroznanost, ki med drugim proučuje tudi otrokove možgane, je zabeležila zelo očiten napredek na določenih delih možganov.
S tem ko smo otroku blizu, v njem vzbujamo občutek varnosti. Ko mama razvozla nekatere otrokove signale, na primer ga razume, kdaj je lačen, kdaj ga je treba previti ipd., se otrok počuti slišanega. Odzove se neverbalno, torej s kretnjami in nasmehi.
Otrok in mama si tako izmenjujeta informacije, se pogovarjata. To potem ustvarja nevronske povezave in možgani se tako gradijo v najboljšo možno različico.
Kakšna je kakovostna stimulacija otrokovih možganov
V prvih nekaj mesecih stimulacija prihaja predvsem od mame. Ona je “zadolžena” za stimulacijo z rokami, prepevanjem, zibanjem … Otrok s tem prejema sporočilo, ki mu da močan občutek varnosti.
Ko otrok začne sedeti, se plaziti in hoditi, se stimulacija pomnoži. In kaj je takrat glavna vloga staršev? Da otroka učijo, mu odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na stvari, ki jih otrok kaže in ga zanimajo.
Kakšna bi bila premajhna stimulacija? Da bi otroka pustili samega na igrišču, ker imamo mi na urniku “pomembnejše stvari”.
Toda na drugi strani je stimulacija lahko tudi prevelika. Predvsem je pomembno, da se izogibamo pretirani uporabi zaslonov.
Preberite še:
Kako otrokom pri različni starosti pomagati pri duhovni rasti
Samoomejevanje in samonadzor
Ko otrok ne le hodi, ampak tudi skače in govori, se igra in pogovarja sam s seboj, je čas, da mu pomagamo, da se sam nauči samoomejevanja in samonadzora.
Kako to narediti? Otroku ponudite igro s kockami, iz katerih naj sestavi stolp. Skupaj berite pravljice. Oče ali mama naj bere pravljico, otrok pa pri tem bere oz. komentira fotografije, ki so v knjigi.
Če povzamemo. Za stimulacijo oz. spodbujanje otrokovih možganov je pomembno, da pokažete zanimanje, da otroka podpirate, da poimenujete stvari, na katere kaže. Pogovarjajte se z njim in ga spodbujajte k dialogu, predvsem pa mu namenite čas in pozornost, ki si ju zasluži.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Zakaj sem z otroki ostala doma?
Preberite še:
Ko nosečnost preseneti: “Še lepše je, kot sva si predstavljala”
Preberite še:
Zakaj je skrb za otroka domena matere? Razlog leži v možganih
