Pri nas se ob 11. uri dopoldne vsak dan pojavijo določene napetosti. Otroci prilezejo iz svojih brlogov (beri: izza zaslonov), primerno izmozgani in nataknjeni, potrebni pozornosti in človeškega stika, pokukajo, ali je kaj dobrega na mizi, in če (še) ni, se v nekaj minutah razvije prepir. Hja, ljubezen gre skozi želodec.
Preberite še:
Iskrena izpoved učiteljice o šolanju na daljavo: Sem samo človek
Navaditi smo se morali sobivanja
To je tudi čas, ko nismo navajeni od prej, da bi bili med delovniki skupaj doma. Tega sobivanja smo se morali navaditi, se priučiti določenih navad in tudi potrpeti ob tem, ko je toliko različnih potreb na kupu. Skrbeti za prehrano, tehnično podporo in čustveno razpoložljivost vsem družinskim članom 24 ur na dan in vse dni v tednu je zelo naporno. Ob tem je po večmesečnem šolanju na daljavo prišlo tudi že do zasičenosti z odnosi.
Doma je večja frekvenca v fizičnem prostoru: sobe se hitreje razmečejo, hitreje se vse umaže, hitreje se napolni prostor. Vsak je bil navajen svojega (ne)reda, sedaj pa smo se morali privaditi delovnemu ritmu drug drugega. Ob tem nimamo toliko možnosti za pobeg oz. olajšanje, kot smo ga vajeni – da bi se umaknili drugam.
Preberite še:
Štiri mame po tednih šolanja na daljavo: Otroci so izgubili motivacijo
In ko se ura spet bliža enajsti dopoldne, priznam, tudi v meni včasih zavre: “Kdo si je izmislil to, da sem edini vir pomoči in podpore svojim otrokom, vsem hkrati, in kdo ve, kako dolgo še?!” Ob bolj mirnih dnevih pa pomislim na svetopisemski stavek: “Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež?”
Medtem ko polnimo lačna usta, se med seboj pogovorimo, kdo ima še tisti dan kaj na urniku, kdo potrebuje pomoč, kdo se mora dodatno potruditi, da opravi svoje obveznosti …
Preberite še:
Izpoved mame o tem, kaj vse se je dogajalo na najstnikovem računalniku med šolanjem na daljavo
Nenadomestljivi poklic
Po mojem mnenju se v koronačasu ni izkazalo le, da so nujni poklici zdravstveni, komunalni delavci, učitelji … Pokazalo se je, da nujni, nenadomestljivi poklic opravljamo tudi starši.
Smo vzdrževalci lepega in dobrega. Preprečevalci hudega. Sistem se še ni sesul zaradi ljudi, ki dobro opravljajo svoje delo. In to smo gotovo tudi, če ne predvsem starši! Starši, ki otroke podpiramo, jim pomagamo, jih vzdržujemo, rešujemo njihove stiske, se trudimo še naprej dobro opravljati službeno delo … to ni zanemarljivo.
Meni pri občutenju svoje (pre)obremenjenosti zelo pomaga, da namesto tega, da bi gledala na svoj obseg obveznosti kot na nekaj obupno težkega, začnem videti svojo vlogo kot izrazito pozitivno. Sem vzdrževalka. Bog mi daj vzdržljivosti!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Preprosta in iskrena molitev za izčrpane mame
Preberite še:
Starši, ali pri šolanju na daljavo delate katero izmed teh napak?
Preberite še:
Premagajte teh 8 strahov s pomočjo Svetega pisma
