Pomagajte svojim malčkom, da bodo veliko noč dočakali s spodbudami in v veselem pričakovanju
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Čez nekaj dni se začne post! Čas je, da začnete načrtovati, če želite, da bodo vaši otroci na pot proti velikonočnim praznikom stopili z odločnim korakom. Pri tem lahko upoštevate nekaj pedagoških nasvetov (seznam ni dokončen).
Preberite še:
Kako se dobro pripraviti na post po nasvetu duhovnika Mika Schmitza?
Upoštevajte starost otrok
Post se dotakne vseh otrok, vendar ne na enak način. Včasih slišimo: “Oh, majhnim otrokom ni treba upoštevati posta!” Toda to sploh ne drži. Post ni nekakšna odvečna obveznost ali obdobje stiske, ki naj bi ga nekako prestali. Post je dar, čas milosti, ki nam je darovan. Zakaj bi otroke za to prikrajšali?
Toda – z redkimi izjemami – stvarnosti, kot sta spreobrnjenje ali pokora, so za mlajše od petih let brez pomena. Njim se 40 dni zdi večnost! Sami se moramo odločiti, kdaj in kako lahko pritegnemo pozornost najmlajših in jih s tem ne odvrnemo od veselega pričakovanja velike noči.
Preberite še:
Zakaj nujno potrebujemo samodisciplino in kako jo doseči
Upoštevajte osebnost vsakega otroka, njegove prednosti in omejitve
Poleg otrokove starosti je pomembno, da upoštevamo tudi njegovo osebnost in sposobnost, da se loti določene naloge. Pričakovanje velike noči lahko grafično ponazorimo s seznamom opravljenih nalog. To bo morda v pomoč otroku, ki hitro izgubi voljo, ki ima vedno občutek, da ničesar ne stori prav, žal pa se lahko spremeni v pravo polomijo pri otroku, ki je poln samozavesti in se bo s seznamom bahal pred drugimi in se hvalil, da je najboljši.
Prav tako ta metoda ne bo primerna za otroka, ki bo vrednost svojih postnih priprav meril s številom opravljenih nalog – toliko molitvic, toliko odrekanj, toliko deljenja – in ob tem pozabil, da izpolnjevanje Božje volje ne pomeni vedno le nekaj narediti, ampak kdaj tudi kaj opustiti.
Otroke proti veliki noči vodite s pozornim in spoštljivim odnosom
Ne smemo pozabiti, da pri vsakem duhovnem napredku videz včasih vara: najpomembnejše stvari so tiste, ki očem niso vidne. Bog z vsakim izmed nas živi posebno in edinstveno ljubezensko zgodbo. Zato moramo biti v odnosu do svojih otrok pri vodenju pozorni in spoštljivi. Pozorni, da ne bi tvegali in s svojim ravnanjem zadušili ali poteptali porajajočih se čudežev. Spoštljivi, da teh novih duhovnih prebujenj ne bi silili po poti, ki smo si jo sami zamislili, kar bi jih oviralo pri tem, da odkrijejo svoj, edinstven skrivnostni vrt.
Preberite še:
Kako otrokom osmisliti post
Ne pozabite, da se dobrodelnost začne pri vas samih
Ali si želimo, da bi naši otroci pristno doživeli post kot vzpon proti veliki noči? Dober zgled je dosti boljši od dolge pridige. Toda previdno, da ne boste prevzeli vloge “zglednih” staršev: če preveč stremimo za tem, da bili dober zgled, bomo morda plačali previsoko ceno, če si bomo prizadevali prikriti svoje slabosti in neuspehe.
Naši otroci namreč ne potrebujejo staršev, ki so brez napak, temveč starše, ki se zavedajo, da so grešniki, vendar se vedno zanašajo na Božje usmiljenje. Starše, ki post doživljajo kot vzpon, vendar takšen, ki bolj spominja na dvigalo kot na stopnice. Sv. Terezija Deteta Jezusa je dejala: “Rada bi našla dvigalo, ki me bo poneslo k Jezusu, kajti premajhna sem, da bi se vzpenjala po strmih stopnicah popolnosti. Dvigalo, ki me mora ponesti do nebes, je tvoje naročje, ljubi Jezus! Zanj pa ne smem biti prevelika; ravno nasprotno, ostati moram majhna in se vedno bolj manjšati.”
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Župnik Martin: “Tudi mene kdaj ‘šimfajo'”
Preberite še:
Mary Higgins Clark – mojstrica kriminalk, ki je o svoji veri pisala tudi v najbolj znanih delih
Preberite še:
5 zabavnih predlogov za zmenek doma
