V tem času smo manj dejavni kot kdaj koli prej, a smo precej bolj utrujeni. Mogoče smo celo bolj izčrpani kot takrat, ko je bilo naše življenje nabito z različnimi dejavnostmi. Morda ste kaj takega opazili že prej.
Ko imamo prost dan brez obveznosti in se odločimo, da ne bomo nič delali, takrat dlje spimo, se sploh ne preoblečemo, naročimo pico, gledamo televizijske oddaje eno za drugo in se skoraj ne premaknemo s kavča. Želimo si napolniti baterije, a zgodi se ravno nasprotno: naša nedejavnost povzroči globoko utrujenost.
Zakaj nas to, da nič ne delamo, tako utrudi?
Preberite še:
5 načinov, kako znova najti motivacijo
Če nič ne delamo, to vpliva na naše telesno počutje
Za utrujenost obstajajo nekateri telesni razlogi. Naše telo ni bilo ustvarjeno, da bi ves dan posedali v nekem temnem kotu. Potrebujemo gibanje in sonce. Zmanjšana aktivnost upočasni presnovo, zaradi česar se počutimo bolj leni in počasni. Pomanjkanje dnevne svetlobe zniža raven melatonina in serotonina, ki sta potrebna za naše dobro počutje. Brez teh dveh hormonov smo bolj dovzetni za tesnobo in depresijo.
Škoduje pa tudi našemu čustvenemu svetu
Če nič ne delamo, je to slabo tudi za naše čustvovanje. Ko imamo pred seboj cilj, nam grejo stvari bolje od rok. Želimo, da nas kdo potrebuje, da se počutimo pomembni. Moji otroci me potrebujejo, zaradi njih sem sicer bolj zaposlen, a starševske obveznosti me ne izčrpavajo. Prav nasprotno, dajejo mi smisel in novo energijo.
Prav tako se vsak dan veselim službe. Vem, da je moja služba pomembna in da je to, kar delam, pomembno. Tudi če občasno delam ves dan, me to nikoli ne utrudi. Vse mora biti uravnoteženo. Seveda ni zdravo, če postanemo odvisni od tega, da nas ljudje potrebujejo. A na splošno vsi v življenju želimo uresničiti nek cilj. Če pa dan za dnem preživljamo brez kakršnega koli dela ali obveznosti, nam to posrka energijo.
Preberite še:
3 vrste stresa, ki ga povzroča epidemija in kako si pomagati
Ustvarjeni smo, da bi delali velike stvari
Brezdelje je v nasprotju z našo človeško naravo. Najvišji smisel človeškega obstoja je kontemplacija. Imamo edinstveno sposobnost, da poglobljeno razmišljamo o tem, kaj delamo in zakaj, kdo smo in kam gremo. Ko pa si vzamemo dan brez obveznosti, navadno dolgo časa gledamo televizijo, gremo po nakupih ali pa si privoščimo kakšno drugo nespametno zabavo. Je lagoden in udoben način, kako preživeti dan, ki pa nas na koncu pusti prazne.
Kontemplativno življenje se morda ne zdi nič drugačno. Kontemplacija je tiha in sproščena, a v resnici zahteva trdo delo in je precej aktivna. Ni preprosto umiriti svojih misli in opazovati mravlje, kako nosi list na drugo stran veje. Ni preprosto pisati dnevnika, poslušati glasbe z zaprtimi očmi ali iti na sprehod, ne da bi vsaj enkrat pogledali na telefon.
Samoopazovanje je zahtevno. Za to je potreben čas, ko se umaknemo od dela in urnikov. In ta čas je precej drugačen od časa, ki ga zapravimo na kavču. S kontemplacijo lahko nahranimo svojo dušo. Res je, da je zahtevno, a nam daje življenjsko moč, zaradi česar je oseba, ki čas preživlja kontemplativno, poživljena.
Ključni sta uravnoteženost in harmonija – ko smo dejavni, a ne izčrpani. Delajmo šest dni, počivajmo sedmi dan. V nasprotju z razširjenim mnenjem je počitek resno opravilo. Nočemo zavreči te priložnosti. Če bomo pravilno počivali, bomo bolj zdravi, srečnejši in polni energije.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Kako preprečiti, da bo otrok postal mamin sinček?
Preberite še:
4 stvari, na katere ne smemo pozabiti, preden se post začne tudi za naše otroke
Preberite še:
Čudovita molitev k Svetemu Duhu, ki bo poživila vaše utrujeno ali bolno telo
