Strokovnjaki so zaskrbljeni, saj sta socialna distanca in delo od doma, dve od številnih posledic pandemije koronavirusa, povzročili porast primerov sindroma izgorelosti. Gre za težavo v duševnem zdravju, ki je posledica prekomernega dela. Motnja, ki je bila leta 2019 vključena v Mednarodno klasifikacijo bolezni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), lahko psihomatsko povzroči najrazličnejše bolezni, kot so hipertenzija, gastritis, dermatitis, luskavica in alkoholizem.
Preberite še:
Andrejina najtežja preizkušnja je bila izgorelost. “Naučila sem se reči ne”
Kakšni so znaki?
V običajnih časih je sindrom izgorelosti oziroma poklicna izgorelost posledica prekomerne količine dela. Vendar pomanjkanje prostega časa in sprostitve v času epidemije kljub morda manjšemu številu opravljenih ur povzroča enake simptome, zlasti če veliko časa preživimo pred računalnikom. Ti simptomi so lahko naslednji:
- Izčrpanost
Ko poskušate izpolniti vse naloge, vendar občutite duševno izčrpanost ali celo popolno izgubo energije.
- Negativizem
Ko delo in drugi z njim povezani dejavniki začnejo v vas vzbujati tesnobo, strah, žalost, negativizem ali cinizem. Zaradi prevelike količine nalog se mentalno in afektivno oddaljite.
- Zmanjšana učinkovitost
Ko se ne morete več držati rokov ali opravljati istih nalog z enako učinkovitostjo, kot ste jo dosegali prej.
Glavni simptomi so še:
- izolacija,
- žalost,
- pesimizem,
- nizka samozavest,
- apatičnost in obup,
- prekomerna razdražljivost,
- pomanjkanje užitka ob dejavnostih, ki ste jih prej radi opravljali,
- motnje spanja,
- bolečine v mišicah in glavoboli,
- nihanja razpoloženja,
- težave s spominom,
- težave s koncentracijo,
- poslabšan imunski sistem in povečana dovzetnost za bolezni,
- pomanjkanje apetita,
- agresivno vedenje.
Preberite še:
18 kratkih in jasnih nasvetov proti izgorelosti za mame
Kako ravnati
Prvi korak pri premagovanju tega stanja je, da se poskušate čim bolj distancirati, ne da bi pri tem utrpeli kakršno koli poklicno ali finančno škodo. In da svoje odgovornosti povežete z rednimi odmori, poleg tega pa opravljate dejavnosti, v katerih uživate in se sprostite, kot so na primer sprehodi, krajši izleti in druženje (pa čeprav prek Zooma ali kakšne druge aplikacije). Tudi šport, molitev in meditacija lahko znatno pripomorejo k izboljšanju stanja. Vedno poskrbite za uravnoteženo prehrano in dovolj zaužite tekočine.
In, kar je verjetno najpomembnejše – ne nalagajte si preveč dela in spoštujte lastne meje. Če je situacija kritična in nič od tega ne deluje, pa poiščite pomoč pri psihologu ali psihiatru. Pomembno je, da poskrbite zase.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
Zakaj nas brezdelje tako utrudi?
Preberite še:
Kaj storiti, če nas nergači neprestano izkoriščajo za pritoževanje o svojih problemih
Preberite še:
Pot v izgorelost: perfekcionizem, pretirana ustrežljivost, nezmožnost reči ne
