Parižanka Isabelle je v bolezni izkusila zdravilno moč zakramenta bolniškega maziljenja, kar ji še danes daje zagon, da z Gospodom vztraja tudi v drugih težkih preizkušnjah.
Decembra 2004 se je nekega jutra zbudila z bolečino v grlu. Po preiskavah je od zdravnika izvedela, da ima na ščitnici pet centimetrov veliko cisto. Edina možnost zdravljenja tega obolenja je bila operacija, tako naj bi ji čez dober mesec ščitnico odstranili. Isabelle se je bala, da bi ji med kirurškim posegom poškodovali glasilke, saj dela kot učiteljica in pri poučevanju uporablja glas kot glavno delovno orodje. Zelo rada tudi poje.
Moč bolniškega maziljenja
Konec decembra se je odpravila na duhovne vaje v Paray-le-Monial. V kapeli svetega Klavdija Colombièra, svetnika, ki je pokopan v tem romarskem središču, je prejela bolniško maziljenje. Za ozdravitev si ni upala prositi, saj je bila njena vera v tako velik nadnaravni poseg premajhna. Na Gospoda se je obrnila le s prošnjo za moč, da bi dobro prestala operacijo. Po prejemu zakramenta se je po njenem telesu razširila nežna toplota. Pozneje je ves dan občutila globok notranji mir.
Ko se je Isabelle odpravila na pregled pred operacijo, je njen zdravnik z začudenjem ugotovil, da ciste ni več. “Veliko srečo imate,” ji je rekel. Razložil ji je, da se sicer včasih zgodi, da cista na ščitnici izgine, vendar za njo ostane sled, sedaj pa je izgledalo, kot da bule nikoli ni bilo. Isabelle je takoj pomislila na bolniško maziljenje, ki ga je nedavno prejela. Zdravljenje torej ni bilo potrebno. Po treh letih zdravniškega spremljanja ji ni bilo več potrebno hoditi niti na preglede, saj je njena ščitnica v normalnem stanju.
Znamenje, ki ji ga je Bog naklonil prek bolniškega maziljenja, je Isabelle pomagalo tudi pozneje, ko se je po nekaj mesecih srečala s težjo preizkušnjo s trajnejšimi posledicami, o kateri sicer v svojem pričevanju, ki ga je delila z romarji v Paray-le-Monialu in je na voljo na medmrežju, ni spregovorila. Zaradi čudežne ozdravitve ščitnice je namreč razumela, da jo Bog resnično spremlja in je z njo v vsakem trenutku, kar ji je pomagalo tudi v drugih težkih situacijah, čeprav se niso tako ugodno razrešile.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, marec 2020.
