Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
Pon, 25. oktobra |
Aleteia logo
home iconŽivljenjski slog
line break icon

“Skavtstvo nikoli ni bilo individualni šport ali krožek”

Fotografija je last Hane Lobnik

Urška Kolenc - objavljeno 22/02/21

Odkritosrčna žaba: "Skavtstvo kot tako se ni ustavilo, na šotor, spalno vrečo, travnik, blatne čevlje in druženje v skupini pa bomo morali še malo počakati"

Mariborčanka Hana Lobnik se je skavtom pridružila pred 14 leti. Kot desetletnemu dekletcu ji je padel v oči skavtski plakat na župnijskih vratih. Odkritosrčna žaba pravi, da je bil njen začetek “bombastičen”, saj se je najprej udeležila skavtskega jamboreeja, na katerem so bili zbrani skavti iz vse Slovenije. Očarali so jo vzdušje, preprostost in skavtska družina, ki jo je ob tem pridobila. Študentka medicine je bila lani izvoljena v Izvršni odbor Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, kjer opravlja vlogo poverjenice za zagovorništvo.

Kako bi ustanovitelj skavtov Baden-Powell danes gledal na svetovno skavtsko družino? Kaj bi ga še posebej navdušilo?
Mislim, da bi rekel: sedite, pet. 🙂 Gotovo bi bil zadovoljen in ponosen. Tako naše kot svetovno skavtsko gibanje je skozi leta zelo raslo in se spreminjalo. Izzivi, s katerimi se naši voditelji srečujejo, so na primer danes zelo drugačni od tistih, s katerimi so se srečevali v preteklosti. Zato se tudi skavtstvo nenehno spreminja in prilagaja, da odgovarja na potrebe današnje družbe in današnjega sveta.

Se pa pri tem vedno znova vračamo k Bi-Pi-jevim besedam in napotkom. S tem pridemo do spoznanja, da še vedno živimo po tem, kar je oblikoval. Skavtska vzgoja je še vedno njegova vzgoja: vzgoja za državljanstvo, vzgoja posameznika, skrb za njegov celostni razvoj – od otroka, ki z odraščanjem prevzame neko voditeljsko funkcijo in funkcijo prostovoljca, do samostojnega učenja, učenja z delom, zaupanja, odgovornosti za mir na svetu, igre, pridobivanja veščin, optimizma … O tem govori  tudi trajna skavtska obljuba: enkrat skavt, vedno skavt. Milijoni članov po svetu so deležni njegove vzgoje.


Dan spomina

22. februar je rojstni dan ustanovitelja skavtov Roberta Badna-Powella in njegove žene Olave. Skavti za vse, ki jih zanima skavtstvo in bi radi videli, kaj počnejo, pripravljajo t. i. skavtsko televizijo. Program boste lahko v večernih urah spremljali na njihovih družabnih omrežjih. Že čez dan pa ste skavti povabljeni, da na družabnih omrežjih delite fotografijo z opisom, kaj ste počeli pri skavtih, pa sicer ne bi. “Od tega, da vam je premočil nahrbtnik, potiskanja avta v breg, da se vam je prevrnil kanu z opremo, pa do tega, da stopiš v osje gnezdo,” k razmisleku spodbuja Hana. Vsak spomin šteje!


Svetovna skavtska organizacija je v letošnjem letu nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Imate vsaj enega velikega tekmeca, to je Peter Opeka. Seveda si nagrado zaslužite oboji, a če bi vi osebno imeli to priložnost, kako bi prepričali komisijo?
Definitivno si ne bi želela biti v tem položaju. (smeh) Sicer pa: Skavtsko gibanje vzgaja mlade po vsem svetu v odgovorne državljane, vzgajamo jih v duhu mirnega reševanja problemov, gradimo močno družbo v prihodnosti.

V času, ko se svet srečuje z izzivi, kot so pandemija, podnebne spremembe in vse ostalo, potrebujemo neko protiutež individualizmu. Skavtsko gibanje ponuja možnost pripadnosti in to, da zberejo mladi s skupnimi vrednotami.

Gibanje daje velik poudarek na služenju, ne samo na lokalni ravni, ampak tudi navzven. Na ta način smo prinašalci miru. Skavtstvo nikoli ni bilo kakršenkoli individualni šport ali krožek. Gre za način življenja. Ko skavti odrastejo, mogoče niso več toliko aktivni znotraj skavtske organizacije, ampak lahko računamo, da bodo aktivni člani družbe, dobri državljani, ljudje, kristjani.

Ravno zato si skavtstvo zasluži to nagrado: ker že toliko let oblikuje dobre ljudi in verjamem, da jih bo še naprej. Smo ravno v procesu potrjevanja nove vizije Združenja za naslednjih 10 let in smo se precej spraševali o tem, kaj si želimo in k čemu stremimo. Kljub temu, da se časi nenehno spreminjajo, osnove ostajajo.


Eden najlepših skavtskih spominov:

“Leta 2019 smo skavti in taborniki v Sloveniji organizirali The Academy, izobraževanje za voditelje, ki so prišli z vseh koncev Evrope.”


Omenili ste, da ste bili nekaj časa v tujini. Ste tam spoznali tudi skavtsko gibanje?
V zaključnem letniku srednje šole sem bila v ZDA. Med izmenjavo sem sodelovala v lokalni enoti pri Girl’s Scouts of America (Združenje ameriških skavtinj, op. a.). Zanimivo mi je bilo prav spoznanje, da je skavtstvo eno, počnemo pa zelo različne stvari. Čeprav seveda vsak na svoj način prispeva k boljšemu jutri.

V ZDA je velik poudarek skavtinj na družbeno koristnem delu, projektih. Pri nas pa poudarjamo sovzgojo. Fantje in dekleta počnejo enake stvari, tudi dekleta sekamo drva, fantje kuhajo. V ZDA se s skavtstvom, kot smo ga mi navajeni, ukvarjajo bolj fantje. Spomnim se, da sem pisala prijateljici, kako pogrešam ogenj, sekiro, takšne reči.

Študirate medicino in če pogledava v prihodnost – na kakšen način boste lahko pridobljene skavtske vrline uporabili na svojem delovnem mestu?
O tem pravzaprav nikoli nisem veliko razmišljala. Ko se kaj zgodi, na primer rečem: Aha, to sem pa dobila pri skavtih. Izpostavila bi predvsem timsko delo. Kot edinki se mi doma nikoli ni bilo treba pogajati za igrače. Naučila sem se tudi bolj poslušati, kritično razmišljati, predvsem pa biti človeku človek.

Nisem še tako daleč v procesu študija, da bi bila že močno vključena v klinično okolje, se mi pa zdi, da mi je skavtstvo dalo veščine komunikacije. Morda se sploh nikoli ne bom zavedala, kako drugače bi bilo, če ne bi bila deležna skavtske vzgoje.

Lahko potegnete kakšno vzporednico z mislijo, da je pridobivanje skavtskih vrlin na daljavo nekaj podobnega, kot če bi zdravnika učili pomembnih operativnih postopkov kar prek zooma?
Tako kot se kirurg ne more naučiti operirati prek računalnika, skavti ne morejo biti skavti, če se ne morejo družiti, prespati v šotoru, postavljati ognja.

S tem, ko se je svet preselil v virtualno okolje, jim mogoče res ne moremo ponuditi skupnih aktivnosti, druženja in sedenja ob tabornem ognju. Ampak skavtstvto je več kot to. V največji meri se dogaja doma: v družini, ko pokličeš prijatelja, greš v trgovino namesto babice …

S tem, ko smo prekinili srečanja in se držali smernic, smo spodbujali člane k skupnemu dobremu. Gre za skavtstvo v precej drugačnem pomenu besede, kot si marsikdo predstavlja, ampak mislim, da nam bo dalo veliko. Kar imamo sedaj, si bodo zapomnili. Srečanja potekajo virtualno, voditelji vlagajo ogromno energije in časa v pripravo vsebin. Skavtstvo kot tako se ni ustavilo, na šotor, spalno vrečo, travnik, blatne čevlje in druženje v skupini pa bomo morali še malo počakati.


Najljubše stvari pri skavtih:

“Sedenje ob tabornem ognju in trenutek, ko se zaveš, kako si srečen; mednarodno udejstvovanje in spoznavanje drugih kultur; pripadnost večjemu gibanju.”


Bi lahko izpostavili kakšno stvar, na katero skavti niste bili toliko pozorni, pa je sedaj stopila v ospredje?
V ospredje je bolj stopila komunikacija trikotnika med voditelji, člani in njihovimi starši. Ko grejo otroci v običajnih razmerah na srečanje, so tam brez staršev. Zdaj jim je bilo pripeljano v dnevno sobo in na neki način so se tudi starši bolj vključili v dogajanje in spoznali metode in načine, pa jih sicer morda ne bi.

Gotovo bi našli veliko dobrih stvari, seveda pa si želimo, da se zadeve čim prej umirijo in se bomo dobili v živo. Stik v živo definitivno manjka.

Ko se je lani začela epidemija, ste ponudili pomoč zdravstvenim delavcem pri individualnem varstvu otrok v naravi. Katere aktivnosti z otroki, ki jih lahko izvajamo zunaj, vam pridejo na misel, ne glede na letni čas?
To je bila spontana ideja, ki je tudi z drugih strani prerasla v iniciativo Zveze študentov medicine Slovenije. Po vsej Sloveniji je bilo nudeno varstvo otrok zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih. Morali smo paziti na stroge ukrepe.

Otroci sploh ne potrebujejo veliko. Če je v dejavnost vključeno kurjenje, ogenj, si jih kupil. ☺ Skavt pa tako ali tako ne pozna slabega in dobrega vremena, le slabo in dobro opremo. Vedno lahko pride v ospredje kurjenje ognja, stezosledstvo, prepoznavanje užitnih rastlin. To so vsebine, ki jih med šolanjem morda ne doživijo v tolikšni meri in jih pritegnejo. Jim pa to, da si z njimi, pomeni največ.


Skavtska anekdota:

“Bilo je precej situacij, ko smo se kje izgubili. Vedno smo se izgubili na Jakcu, orientacijskem tekmovanju. Ko si utrujen in te zebe, ni tako smešno, ampak naslednji dan ti je zagotovo.”


Tags:
intervjuskavti
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
Landen Hoffman
Sarah Robsdotter
6-letnik, ki so ga vrgli z balkona v tretjem nadstropju: “Angeli ...
2
FAMILY KIDS
Lidia Konar
Izgubila sta sedem otrok. Zdaj jih imata devet – dva na zemlji, o...
3
martin golob maša za motoriste
Martin Golob
Nepozabno: pri maši še nikoli nisem videl toliko usnjenih jaken, ...
4
Tina Martinec Selan
Slikoviti izleti za krompirjeve počitnice
5
MIRACLE BABIES
Cerith Gardiner
Čudežni dvojčici, ki sta se v maternici skupaj z mamo borili za p...
6
Urška Kolenc
Ko v družino zareže alkohol: “Žal mi je, da se nisem šel zdravit ...
7
Valerija Trček
Rekli so ji, da ne bo nikoli mama, zdaj pa ima pri 35 letih 10 ot...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.