Poljakinja Ania Dzieciątko je ženska s pozitivno energijo in zavedanjem, da Bog sodeluje pri dobrem. Sodelovala je akademski duhovniški službi in ustanovitvi protestantske cerkve Dom v Varšavi.
Svoje izkušnje in znanje, pridobljeno v dolgem obdobju samskosti in zdaj uspešnem zakonu, redno deli na Youtube kanalu Jest Miło/ść (Je prijetno/Je ljubezen), na družbenih omrežjih ter na različnih konferencah in spletnih srečanjih.
Od junija 2020 je žena Adama, ki je bil prav tako dolgo samski. Poročila sta se v času pandemije, ona v 39. in on v 42. letu starosti. Njun prvi skupni otrok je e-knjiga: Ljubim te, moja samskost!
Dolgo časa ste bili samski. Se spominjate, kakšno je bilo po navadi vaše razpoloženje okoli novega leta? Ste si mislili “mineva še eno leto, jaz pa sem še vedno sama” ali ste k temi odnosov pristopali bolj umirjeno?
Morda je presenetljivo, toda povzetek še enega leta mojega samskega življenja mi ni vzel volje. Ne spomnim se, da bi živčno molila za to, da bi bilo naslednje leto končno “leto prebojev”. Trdno zaupam, da ima Bog vse pod nadzorom, in verjela sem, da bo v pravem trenutku na mojo pot postavil pravo osebo.
Kar je v srcu, je na jeziku. Trudila sem se, da tega ne bi spodkopavala med pogovori s prijateljicami. Bili so tudi dnevi, ko sem zavidala poročenim ženskam, ker so bile že na naslednji stopnji življenja. Na srečo me starši niso nikoli nadlegovali z vprašanjem: “No, kdaj boš končno pripeljala kakšnega fanta?”
Kljub temu, da so si vaši mlajši bratje veliko prej ustvarili družine? Vas starši o tem niso spraševali, ker vas niso hoteli spraviti v slabo voljo?
Zelo zaupata Bogu. Njuna vera mi je bila vedno v veliko spodbudo. Ko sem na silvestrovo od kakšnega znanca slišala “Želim ti, da najdeš fanta”, so me te želje nekoliko razjezile, ker so namigovale na to, da imam nekakšen problem. Včasih sem odgovorila: “Hvala za te želje, ampak veš, to v resnici ni tema, okoli katere se vrti celo moje življenje.”
To so verjetno klasične želje, ki jih slišijo samske ženske po tridesetem. (smeh) Poleg komentarja “Tako lepa in pametna. Kako je mogoče, da si še vedno samska? Mogoče se preveč pritožuješ?”.
Situacije ne olajšujejo niti tisti, ki te, pogosto v dobri veri, opozarjajo na tiktakanje biološke ure.
Kako ste se odzvali na takšne komentarje, ki ste jih zagotovo slišali več kot enkrat?
Namesto da bi me to razžalostilo, sem jih skušala videti kot nekaj humornega. Številni menijo, da so samski zelo osamljeni. Veliko ljudi govori o neporočenem dekletu kot o osamljeni osebi. O samskosti pogosto govorijo kot o življenjskem obdobju, ki ga moramo kar najhitreje prebroditi.
Kot da gre za “čakalnico”?
Morda ne za “čakalnico”, ampak “pripravljalnico”. Čas pripravljanja na naslednje življenjsko obdobje. Čas za vlaganje vase in razcvet. Verjamem, da je samskost prav tako dobra in naravna kot vsako drugo življenjsko obdobje. Še več: samskost je lahko dar.
Občutek imam, da bombardiranje samskih z vprašanji “Ali se je že kdo pojavil?” povzroča, da se del žensk ujame v past, ko mislijo, da je poroka glavni življenjski cilj in bo vse v redu, ko ga enkrat dosežeš. A že en iskren pogovor s poročeno žensko je dovolj, da ugotovimo, koliko izzivov nas čaka v zakonu!
Po poroki se pojavi še eno vprašanje: “Kdaj bosta končno imela otroka?”. Potem pa: “Kdaj bo vajin sin dobil sestrico?”.
Če se nas vsa ta vprašanja dotaknejo, to razkriva, da niti mi, niti tisti, ki nam jih zastavljajo, v resnici Bogu ne zaupamo popolnoma.
Če sem Boga zavestno povabila v svoje življenje, mu zaupam tudi vprašanje odnosov, molim za pravo osebo, skrbim zase, srečujem ljudi, a se ne pojavi nihče, torej obstaja velika verjetnost, da sem na tem mestu zahvaljujoč Bogu.
S tem, ko mi dovoli, da sem prav tukaj, pri vsem sodeluje v moje dobro. Če začneš to videti, ko si samska, boš to videla tudi v zakonu. Če pa ne boš hvaležna za čas, ko si samska, in boš želela, da se kar najhitreje konča, lahko v zakonu storiš podobno napako.
Premoremo premalo hvaležnosti za tukaj in zdaj?
Pogosto želimo nekam pobegniti. Ne cenimo tega, kar dobimo. Pred kratkim sem ugotovila, da je moja raven sreče zdaj, nekaj mesecev po poroki, podobna kot tedaj, ko sem bila še samska. Toda saj sem vendar na začetku zakonske poti, ko so čustva na visoki ravni!
Imam čudovitega moža, toda on ni edini razlog za mojo srečo. Zdaj vidim, da sem srečo našla že prej.
V času, ko sem bila samska, ko sem v svoje življenje povabila Boga, še preden sem spoznala Adama. V času, ko sem bila sama, a se v resnici nisem počutila osamljeno.
Omenili ste, da je samskost lahko dar.
Sv. Pavel v Prvem pismu Korinčanom piše, da so različni darovi od Boga: zakon in dar samskega življenja. Pri tem prvega ne postavlja na piedestal, drugega pa ne podcenjuje. Ne pravi: ta dar ni pomemben, ker bo potem bolje. Prizna celo, da je bolje biti sam, saj vam v tem primeru ni potrebno skrbeti za družino. Vidim, kako me skrbi za moje nečake, kaj šele svakinjo! Oboje pa je dar. Ker je dan od Boga: je tisti pravi.
Dar je treba izkoristiti.
Zabavno je prejemati darila! Verjetno nekomu, ki ti nekaj podari, ne rečeš: “Kakšno darilo pa je to? Ni mi všeč.” Morda je to darilo nekoliko drugačno, kot sem pričakovala, želela sem na primer rdeče nogavice, dobila pa zelene. Darilo redko položimo na polico, da bi se na njem nabiral prah. Najpogosteje je treba z darilom nekaj storiti: ga odviti, pojesti, uporabiti.
Nekaj časa lahko uživaš v daru samskosti. Nekateri ljudje so poklicani, da so vse življenje samski, toda če sanjaš o poroki, si najverjetneje poklicana za poroko – zdaj imaš dar samskosti, zato vlagaj vanj.
Če si bila v tem obdobju nehvaležna, če si hotela pobegniti, ti ni bilo všeč, zakaj misliš, da se bo tvoje vedenje hitro spremenilo po poroki? Ne boš se nenadoma spremenila za 180 stopinj, ker tega ne znaš. Zamudila si lekcijo o hvaležnosti.
Poznam vsaj nekaj deklet, ki jim takšno darilo ni všeč. Počutijo se osamljene. Še posebej zdaj, v obdobju pandemije. Kaj bi svetovali nekomu, ki bi ta dar rad zamenjal za darilno kartico?
Začni s hvaležnostjo. S tišino. S preživljanjem časa z Bogom. Ugotovi, kaj imaš, v čem si dobra, in to razvijaj. Morda se je vredno za nekaj časa odpovedati Instagramu? Nehaj se primerjati. To je dober čas za avtorefleksijo in možnost, da predelaš določene stvari.
Ugotovi, kaj so tvoje šibkosti. Morda prehitro vzkipiš in moraš delati na prizanesljivosti? To pa ne pomeni, da se moraš izogibati zvezam, ker “zdaj delaš na sebi”. Ni treba doseči popolnosti. Delaj na sebi in bodi odprta. Pričakuj, toda brez obupanosti.
Vi ste ta dar aktivno izkoriščali. Osem let ste prostovoljno delovali na področju akademske duhovniške službe. Opravili ste tečaj za fitnes inštruktorja in tečaj nastopanja pred kamero.
Ko sem bila samska, sem svoj čas vlagala v to, kar razvija mojo dušo, pa tudi telo. Takrat sem odkrila, da me privlačita šport in zdrav življenjski slog. To sem odkrila, ker sem se opogumila in se sama udeležila “boot campa”, intenzivnega športnega tabora, na katerem nisem nikogar poznala.
Zelo sem se morala potruditi, ker sem bila običajno, ko sem se kam odpravila, bolj samozavestna, če me je spremljala vsaj ena znana oseba. Tvegala sem in v kampu spoznala Gosio. Še vedno sva prijateljici, zahvaljujoč temu, da sem zbrala pogum in sama odletela na Portugalsko, ko me prijateljica ni mogla spremljati.
Ko sem sama sedela na čudovitem kraju ob oceanu, jaz, hčerka pastorja, ki je 15 let služila ljudem, sem na popolnoma nov način dojela, kaj pomeni, da mi je Bog odpustil in da je Jezus plačal za moj greh. Bog je imel idealne pogoje, da spregovori z mano. Prav tedaj, ko sem bila sama na Portugalskem. Ta čas, ki sem ga preživela sama z njim, se zdaj obrestuje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
