Post je liturgični čas, jasno povezan s številom 40. Pravzaprav že sama beseda post izvira iz latinskega quadragesima dies, kar pomeni štirideseti dan in se nanaša na 40-dnevno obdobje med pepelnično sredo in velikim tednom.
Papež Benedikt XVI je govoril o liturgičnem pomenu 40 dni posta med splošno avdienco 22. februarja 2012, ko ga je povzel takole:
“Gre za število, ki izraža čas pričakovanja, očiščenja, vrnitve k Gospodu in zavedanja, da je Bog vselej zvest svojim obljubam.”
Število 40 v Svetem pismu
V Svetem pismu najdemo obilo povezav med številom 40 in pomembnimi obdobji priprav, pričakovanj in sprememb. Spomnimo se le nekaj primerov:
- Bog je naredil, da je v Noetovih dneh deževalo 40 dni in 40 noči (1 Mz 7,4);
- Mojzes je preživel 40 dni posta na gori Sinaj na samem z Bogom (2 Mz 24,18);
- Izraelsko prebivalstvo je preživelo 40 let na poti skozi puščavo v obljubljeno deželo (4 Mz 14,33);
- Elija je 40 dni in 40 noči hodil do gore Horeb (1 Kr 19,8);
- Izrael je pod sodniki živel 40 let v miru (Sod 3,11);
- Vladavine Savla (Apd 13,21), Davida (2 Sam 5,4-5) in Salomona (1 Kr 11,42), prvih treh izraelskih kraljev, so trajale 40 let;
- Jona je prerokoval, da bo trajalo še 40 dni, da bodo Ninive razdejane (Jon 3,4);
- Marija in Jožef sta Jezusa odpeljala v tempelj 40 dni po njegovem rojstvu (Lk 2,22);
- Jezus se je 40 dni postil v puščavi, kjer ga je hudič skušal (Mt 4,1-2; Mr 1,12-13; Lk 4,1-2);
- Vstali Jezus je 40 dni učil, preden je šel v nebesa in poslal Svetega Duha (Apd 1,1-3).
Nekateri celo menijo, da je bil Jezus fizično mrtev približno 40 ur: od 15. ure na veliki petek do približno 7. ure zjutraj na vstajenjsko nedeljo, čeprav Sveto pismo ne omenja točnega časa, ko je vstal od mrtvih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
