Zgodba Marije Goretti – nedolžnega in preprostega kmečkega dekleta, ki je umrlo kot moderna mučenka, potem ko je svojemu napadalcu odpustila – je močno očarala srca vernikov.
Marija se je rodila 16. oktobra 1890 v vasici Corinaldo v osrednji Italiji. Njena starša Luigi in Assunta sta bila preprosta kmeta zakupnika.
Na prvi pogled je bila Marija povsem običajno dekle – kot drugi otroci je bila pobožna in je vsak dan molila. A Sveti Duh jo je z izjemnimi milostmi počasi pripravljal na tragedijo, ki jo je čakala.
Življenje v Italiji je bilo za večino družin tistega časa težko. Ko je bilo Mariji šest let, je bila ekonomska situacija v družini Gorettijevih že tako nevzdržna, da so se morali izseliti iz kraja. Marijin oče Luigi je imel znance v Laciju, in če bi vedel, kakšna tragična usoda jih čaka tam, bi se gotovo odločil drugače.
Ko so iskali delo v mestu Paliano, so Gorettijevi prišli v stik s Serenellijevima, z očetom in sinom, ki sta bila prav tako iz dežele Marke. Ker je oče nujno potreboval pomoč drugih ljudi na polju, verjetno ni posvetil dovoljšne pozornosti njunemu značaju.
Vedno nevarnejše razmere so obe družini prisilile v to, da so se preselili še dlje od njihovega domačega kraja, in sicer v zloglasno območje južno od Rima, v Agro Pontino.
Že samo ime nam prikliče v spomin podobe Divjega zahoda v Združenih državah. Ti kraji so veljali za slabe – tam je vladalo brezpravje, roparjev pa sploh niso preganjali. Morda pa je bilo še huje to, da je bilo področje zaradi negativne nadmorske višine močvirnato in odlično za širjenje neželene malarije.
Dve leti po tem, ko so prišli tja, je Luigi zbolel in umrl. Marijina mama Assunta je sama skrbela za pet otrok ter prevzela moževo delo na polju. Marija, ki je bila najstarejša hči, pa je z veseljem prevzela gospodinjska opravila.
Assunta ni nikoli zaupala Serenellijevima: oče je bil pijanec, sin Alessandro pa je ponoči pogosto veseljačil. A brez njiju ni mogla, saj sta ji pomagala pri delu na polju. Po Luigijevi smrti se je njuno obnašanje še poslabšalo, začela sta še bolj popivati, pred otroki pa sta preklinjala in bila nasilna. Oče je začel osvajati Assunto, Alessandro pa Marijo.
Leta 1902, ko je bila Marija stara dvanajst let, Alessandro pa dvajset, se je to zgodilo trikrat. Prvič in drugič se je Marija uprla njegovemu napadu in on je odnehal. Tretjič pa se je Alessandro odločil, kako bo ukrepal, če se mu bo spet uprla.
Pripravil si je šilo, dolgo, zašiljeno kmečko orodje, ki se uporablja za luknjanje lesa. Postavil ga je na skrinjo v kuhinji in medtem ko so drugi mlatili stročnice, je on Marijo zvlekel v kmečko hišo, da bi jo spolno zlorabil.
Ker se mu je upirala, je pobesnel in jo štirinajstkrat zabodel v trebuh in trup. Pozneje je pričal, da je delal "enako, kot bi tolkel koruzo".
Marijo so s konjsko vprego odpeljali v bolnišnico v mesto Nettuno. V velikih bolečinah je bila kar dvajset ur. Zdravniki so jo hoteli operirati, a ji niso mogli več pomagati. Njo pa je ves ta čas skrbelo za Alessandrovo dušo – neprestano je vpila: "Zakaj? Alessandro? Zakaj? Šel boš v pekel!"
Poklicali so duhovnika in Marija je prejela poslednje zakramente. Umrla je naslednji dan, 6. julija 1902, zaradi vnetja potrebušnice in notranjih krvavitev. Zgodba te mlade mučenke in svetnice se je hitro razširila po Nettunu in okolici.
Alessandra so obsodili na trideset let trdega dela v zaporu. Prva tri leta se ni spokoril, potem pa se mu je Marija Goretti prikazala v snu, ko je rože iz košare metala po tleh. To je bil za Alessandra začetek dramatičnega spreobrnjenja. Po sedemindvajsetih letih, preživetih v zaporu, so ga izpustili.
Najprej je odšel k Marijini mami Assunti in jo prosil odpuščanja, ta pa mu je odpustila. Pozneje je postal laiški sodelavec v kapucinskem samostanu, kjer je delal kot vrtnar in priložnostni delavec. Tam je leta 1970 tudi umrl.
Marija je bila razglašena za blaženo leta 1947, za svetnico pa leta 1950. Njena mama in sorojenci so se v Rimu udeležili obeh slovesnosti.
Življenje svete Marije Goretti odseva evangelij na več ravneh. Izjemne vrline, ki jih je imela ta mlada mučenka, ki jo je skrbelo predvsem to, da Alessandro ne bi pogubil svoje duše, so presunljive. Še bolj osupljiva pa je veriga odpuščanja in usmiljenja, ki je sledila njenemu zgledu.
Marija Goretti je zavetnica čistosti, mladih deklet, mladine, žrtev posilstva in odpuščanja. Goduje 6. julija.
V župniji Tržič - Bistrica, edini slovenski župniji, posvečeni tej svetnici, so o njej posneli tudi kratek video:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
