Se tudi vam kdaj zdi, da ste obtičali v načinu življenja, ki si ga niste želeli?
Mogoče čutite željo po poroki, pa še niste spoznali prave osebe. Ali pa imate občutek, da ste se prenaglili s poroko in bi morali še malo počakati in razmišljati o drugih poslanstvih.
Poleg tega vas še okolje nagovarja k temu, da sledite svojim sanjam. Si predstavljate, da vas Božji glas kliče, da naredite nekaj, za kar mislite, da nikoli ne boste mogli doseči?
Svetnica, katere god praznujemo 9. marca, je sveta Frančiška Rimska, ki je zelo dobro razumela te težave.
Bog jo je poklical, da bi postala redovnica, v to je bila prepričana in si je tudi želela. Njen oče pa je vztrajal, da se mora poročiti in ni ga mogla prepričati. Vdala se je in se nerada poročila z moškim, imenovanim Lorenzo, ki ga je izbral njen oče.
Frančiška je bila prve dni in mesece svoje poroke nesrečna in pretresena. To ni bilo življenje, ki ga je hotela, in vse dolžnosti, od gostoljubja, gospodinjskih opravil do dobrih odnosov z Lorenzovo družino, so se ji zdele težke in v breme.
Njeno nezadovoljstvo in stres sta pripeljala do tega, da je zbolela. Po okrevanju od bolezni je v svojem življenju naredila velik preobrat.
Začela se je zavedati, da če želi izpolniti Božjo voljo, mora živeti svoj zakon z Lorenzom v polnosti. To je spremenilo vse. Naredila je konkretne korake, da je začela živeti polno življenje, tudi če je počela to, za kar ni bila poklicana. Tukaj je nekaj teh korakov.
Ena izmed deklet v njeni družbi je želela rasti v svetosti tako kot Frančiška. Ko je Frančiška to odkrila, sta se takoj povezali. Skupaj sta postavili kapelico in naredili urnik molitve in tudi urnik pomoči ubogim.
Njuno prijateljstvo jima je pomagalo, da sta se lahko osredotočili na pomembne vidike njunih življenj in da sta se lahko spodbujali, ko je ena izmed njiju postala lena ali utrujena.
Gostila je prijatelje, se udeleževala zabav, se trudila za odnos s svojo taščo in sama skrbela za veliko gospodinjstvo. Vse to so bile stvari, ki je prej niso zanimale, ko pa se je zanje zavzela, jih je opravljala dobro in je bila neustavljiva.
Večina nas ima možnost, da se izkažemo v situacijah, v katerih si večinoma ne želimo biti. To pogosto pomeni, da moramo spremeniti svoj pogled in trdo garati, da opravimo neželene naloge in odgovornosti.
Z vso dušo je ljubila Lorenza in otroke. Z molitvijo in vso nežnostjo je skrbela zanje in ustvarila toplo vzdušje, v katerem so rasli.
Življenje v Rimu je bilo v nekaterih obdobjih njenega življenja precej kaotično, zato si je zadala za cilj, da z drugimi deli, kar ima. Bile so vojne, lakota in kuge, ki so vplivale na vse okoli nje, vendar ni nikoli nehala oskrbovati in podpirati ljudi.
Njen tast in mož sta bila precej nejevoljna nad tem, da je bila tako radodarna z njihovimi dobrinami. Kmalu pa sta opazila, da so se zaradi Frančiškine molitve njihove shrambe začele čudežno polniti.
Frančiška je kljub začetnim težavam živela polno življenje, ki je obrodilo mnogo sadov. To pa ni konec njene zgodbe. Pozneje je ustanovila versko skupnosti, v kateri je živela po smrti svojega moža.
Klic po takem življenju, ki ga je tako močno čutila, se je vseeno uresničil, vendar veliko pozneje, kot je sprva pričakovala.
Če se počutimo, da smo obtičali v življenju, kakršnega nismo želeli, se obrnimo k sveti Frančiški Rimski. Pustimo ji, da nam pomaga živeti življenje, polno ljubezni, zaupanja in predanosti.
