V evangeliju pete postne oziroma tihe nedelje Jezus izreče znamenite besede, ki jih navaja Janezov evangelij (Jn 12,20-33): “Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!”
Znamo sprejeti križ?
Kristus že sluti trpljenje, a je odločen, da mu ne želi ubežati, saj je odrešenje del njegovega poslanstva. Na križ, takšnega ali drugačnega nosi vsakdo izmed nas, se je v pridigi navezal tudi Martin Golob, župnik v Grosupljem in na Lipoglavu. “Človek je mojster tega, da se križu izmika, se ga otepa ali ga prelaga na druge,” je med drugim dejal: “Jezus tega ne počne.”
Župnik Martin pa se je dotaknil tudi sebe: “Veste, ko bom umrl, me Bog ne bo vprašal, kaj in koliko sem pridigal, koliko vlogov sem posnel, ampak ali sem sprejel križ, h kateremu me je Bog poklical, ali sem se izmikal.”
