Drage mame, želimo vam čudovit materinski dan!
Ob tem smo v goste rubrike Ženska ženski povabili skrbno mamico, ki pa se ne more zanesti na toliko podpore moža oziroma otrokovega očeta, kot bi si v idealnem primeru želeli.
Pot Neže Makovec Hace je vse prej kot lahka, a navdihujoča in opogumljajoča. Poročila se je pri 23 letih, pri 24 je postala mamica, že čez nekaj let pa je družinico pretresla ločitev. A videti je, da je ta huda preizkušnja Nežo okrepila, da je na novih temeljih zaživela znova.
Ob študiju je poleg skrbi za otroka veliko svojih moči posvetila izobraževanjem po metodah Marije Montessori in Edgarja Willemsa ter šolanju na konservatoriju za glasbo. Po številnih administrativnih in koronskih preprekah je pred kratkim ustanovila vrtec montessori Hiša otrok Vipava, kar je bila njena dolgoletna želja.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je naspana noč in trenutno odpravljanje v šolo brez joka. Hvala Bogu, se zgodi!
2. Materinstvo je najlepša vloga, ker …
… imaš pred sabo majhno bitje, ki je zgled brezpogojne ljubezni.
3. Mama ste postali že med študijem. Že takrat ste s sinom sami živeli v Mariboru, kjer ste študirali. Pri roki ni bilo niti starih staršev … Kako ste z malčkom zmogli opraviti vse študijske obveznosti, poleg tega še šolanje na konservatoriju, dodatna izobraževanja ipd.?
Poleg vseh obveznosti mi je predstavljalo veliko obremenitev otrokovo nočno zbujanje vsako uro in pol. Seveda brez pomoči varušk in dobrih ljudi ne bi šlo. Ne vem pa, kako mi je vse uspelo, saj sem velik del dneva preživela s sinom, za študij sem lahko delala samo ponoči. Uspešen zaključek je bil zame čudež.
4. Zagotovo obstajata “dve” Neži – ena pred rojstvom otroka, druga po njem. Kakšna je bila prva in kakšna je druga?
Pred rojstvom je bilo obdobje neodgovornosti, preizkušanja dobrega in slabega, o podrobnostih raje ne bi. 😊 Za otroka sem se odločila, ker sem želela biti mlada mamica. Materinstvo me je obrnilo.
Dala sem prednost bistvenim stvarem, pogled sem s sebe preusmerila na otroka. Kar naenkrat so vse težave, ki sem jih imela s sabo, izginile.
Ko postaneš mama, si odgovoren za svojega otroka, vzgajaš pa ga s svojim zgledom. Odločati se moram samo za stvari, ki me delajo boljšo. Posledično je prišlo tudi do ločitve.
Otrok me je naučil veliko, predvsem pa to, da sem vredna samo zaradi tega, ker sem. Če sem pred sinom rekla: “Ma kolk sem butasta!” se je začel jokati: “Ne pa nisi!” Ko se to večkrat ponovi, drugače gledaš nase.
5. Kaj vam je po ločitvi dajalo moči, pogum, da ste šli dalje, da ste – zdi se – zaživeli še bolj na polno?
Ločitev je bila nujna. Ko sem si nehala zatiskati oči, se mi je podrlo vse. Ostala je samo razvalina sredi puščave.
Morala sem preživeti zaradi otroka, saj je imel samo mene. Ne sprašuješ se, ali boš zmogel, enostavno moraš.
Zakon mi je pobral veliko energije, zato sem morala urediti prehrano in uvesti šport, da sem tudi fizično prišla k sebi.
Še dobro, da je Jezus umrl in vstal za nas, sicer ne bi imela upanja. Mislim pa, da je bilo vse organizirano od zgoraj: takrat je bil v naši župniji ravno kip fatimske Marije, spoved, pogovori z različnimi ljudmi, terapije ter podpora primarne družine in prijateljev.
Vse je kazalo, da je to prava pot in niti za trenutek nisem podvomila v svojo odločitev. Spraševala pa sem se, kako Bog gleda na to. Ali Bog želi, da še naprej trpim v zakonu? Zdaj bom tudi jaz tista “ločenka”!
Drugačen pogled na vero in na to, kako jo živeti, sem dobila na duhovnih vajah za ženske (Ženska na polno), ki sem se ga udeležila mesec po ločitvi. Na teh duhovnih vajah sem med drugim spoznala moč zahvaljevanja ter da so moji občutki božje stvarstvo!
Ko so molili nad mano, mi je bilo rečeno: ‘Odstranil bom ves sram iz tvojega življenja,’ kar me je pomirilo in navdalo z upanjem.
V Gospodu je moja moč, to je dejstvo. Moč mi pošilja prek najinega odnosa in majhnih, a pomembnih dogodkov. Kljub temu da mi naziv ločena ni všeč, sem zaradi njega marsikaj spoznala in sem zanj hvaležna. Našla sem svoj košček na Zemlji, svoje poslanstvo.
6. Kaj vam je, ko vzgajate sina, najbolj pomembno, zlasti z vidika, da je otrok z očetom v stiku le občasno?
Ker sem pri vzgoji sama, se moram vedno znova vprašati, kaj je bistvo, kakšen človek želim, da postane. Ves čas imam v mislih terapevtkine besede: “Tako, kot se sin obnaša do mame, tako se bo do svoje žene.”
Če dovolim sinu, da se nespoštljivo obnaša do mene, se bo grdo obnašal tudi do svoje žene, svojih bližnjih. Poskušam najti poti, kako vzgojiti odgovornega in spoštljivega človeka. Ko se bo znašel na življenjskih krožiščih, mu privoščim, da ima smerokaz, ki ga vodi pri svojih dnevnih odločitvah – da ima Jezusa.
7. Že v času študija vas je navdušila pedagoška metoda Marije Montessori. Kaj vas pri njej najbolj navdihuje?
To je še eno področje, ki sem ga spoznala zaradi sina. Bil je zelo občutljiv, le v kateri vrtec naj ga dam? Leto pred tem sem imela možnost hospitacije v vrtcu montessori, kjer me je navdušilo mirno okolje, zato je bila odločitev lahka.
Pozneje sem bila navdušena nad materiali in kognitivnimi sposobnostmi, ki jih otroci razvijajo, zdaj pa me najbolj navdihuje spoštljiv odnos, čudenje preprostim stvarem, otrokom in Božjemu stvarstvu.
8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Ločitev je bil zarečen kruh, zato poskušam čim manj pametovati. Izogibam se obsojanja, saj ne vem, kaj se dogaja za štirimi stenami.
Rojstvo otroka ni ravno preizkušnja, je pa dar, ki me uči biti hvaležna in imeti rada brez pričakovanj.
9. S čim/kje/kako se duhovno napolnite?
Sveta maša (vsaj prek spleta, če ne gre drugače), obhajilo, molitev, duhovne pesmi, duhovne vaje, spoved, pohodi, burja, morje, zdrava prehrana. Zame res velja rek: Zdrav duh v zdravem telesu.
10. Biti ženska je lepo, ker …
… smo čuteča bitja. Nositi bitje devet mesecev pod srcem in imeti dva angela varuha istočasno. Kdo si sploh želi več!
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
