Velikonočna hvalnica je himna, ki se je ohranila skozi stoletja in je po svoji obliki in vsebini edinstvena v celotni liturgiji in v vsem cerkvenem letu. Popelje nas skozi zgodovino odrešenja, kako je Bog pripravljal vse ljudi na velikonočno skrivnost, na vstajenje Jezusa od mrtvih.
V tujini ji mnogi pravijo Exultet, saj se besedilo hvalnice v latinščini začne s to besedo – Veseli se!, kot povabilo vsej Cerkvi in zbranim vernikom, naj se razveselijo ob praznovanju Kristusovega vstajenja.
Tukaj lahko poslušate, kako zveni hvalnica v latinskem jeziku, posneta v Baziliki sv. Petra v Vatikanu:
Tukaj pa lahko prisluhnete nekoliko skrajšani različici v slovenskem jeziku, ki jo poje salezijanec Alojzij Slavko Snoj v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku.
Veseli se zdaj, nebeška množica angelov,
veselite se božji služabniki:
in ob zmagi tako velikega Kralja
naj zadonijo mogočni glasovi.
Veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem,
in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti,
da je tema z vesoljnega sveta pregnana.
Veseli se tudi, mati Cerkev,
okrašena s sijajem tako svetle luči,
in to svetišče naj odmeva od veselega vzklikanja množic.
Zatorej tudi vi, predragi bratje,
zbrani v tako čudoviti svetlobi svete luči,
skupaj z mano prosite usmiljenega vsemogočnega Boga.
Naj On, ki me je brez mojih zaslug
poklical v svojo sveto službo,
name razlije svojo luč
in mi pomaga peti hvalnico Kristusovi luči.
Res se spodobi in je pravično,
da nevidnemu Bogu, vsemogočnemu Očetu,
in njegovemu edinorojenemu Sinu,
našemu Gospodu Jezusu Kristusu,
iz vse moči srca in duše
in na ves glas pojemo slavo.
On je namreč za nas večnemu Očetu Adamov dolg poplačal
in z drago krvjo izbrisal zadolžnico prastare krivde.
Slavimo namreč velikonočne praznike,
ko je zaklano tisto pravo Jagnje,
ki so z njegovo krvjo posvečeni domovi vernikov.
To je noč, ko si naše očete, Izraelove sinove,
nekdaj iz Egipta izpeljal
in jim skozi Rdeče morje dal iti kakor po suhi poti.
To je torej noč,
ki je s svetlobo ognjenega stebra pregnala temo grehov.
To je noč, ki nocoj po vesoljnem svetu
rešuje teme greha in hudobije sveta tiste,
ki verujejo v Kristusa,
jih posvečuje v Očetovi ljubezni
in jih združuje v občestvo svetih.
To je noč, v kateri je Kristus zdrobil verige smrti
in kot zmagovalec vstal od mrtvih.
Zakaj nič bi nam ne koristilo, da smo se rodili,
ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni.
O kako čudovito nas v svojem usmiljenju ceniš!
O kako nedoumljiva je tvoja ljubezen:
da rešiš sužnja, si daroval Sina.
O zares, Adamov greh je bil potreben,
da je bil izbrisan s Kristusovo smrtjo.
O srečna krivda, ki je bila vredna
imeti takega in tako velikega Odrešenika.
O res presrečna noč, ki je bila edina vredna
vedeti za čas in uro, ko je Kristus vstal od mrtvih.
To je noč, o kateri je pisano:
noč bo svetla kakor dan,
noč bo razsvetljevala moje veselje.
Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo,
vrača grešnim nedolžnost in žalostnim veselje,
preganja sovraštvo, prinaša slogo in uklanja vladarstva.
V tej milostni noči torej sprejmi, sveti Oče,
to večerno daritev, ki ti jo sveta Cerkev daruje
po rokah svojih služabnikov v slovesnem prinašanju sveče,
ki je delo marljivih čebel
in znamenje nove luči.
Zdaj razumemo hvalnico velikonočne sveče,
ki jo Bogu v čast použiva svetli plamen.
Čeprav smo ga s prižiganjem med vse razdelili,
se vendar s tem sam ni zmanjšal.
Hrani ga raztopljeni vosek,
ki nam ga je za to dragoceno svečo dala marljiva čebela.
O zares presrečna noč,
v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom.
Prosimo te torej Gospod,
naj ta sveča, posvečena tebi,
to noč razsvetljuje brez pojemanja,
naj ti bo prijetna in se prelije v nebeško svetlobo.
Njene pramene naj najde zvezda danica.
tista danica pravim, ki nikoli ne zaide,
Kristus tvoj Sin, ki se je vrnil od mrtvih,
jasno zasvetil človeškemu rodu
in živi in kraljuje vekomaj.
Amen.
