Nekdaj so na torek v velikonočni osmini prebirali govor sv. Pavla iz Apostolskih del. Zato vas danes vabimo na virtualen ogled rimske Bazilike sv. Pavla zunaj obzidja.
Današnje svetišče je bilo zgrajeno leta 1823 po uničujočem požaru, vendar povsem zvesto posnema strukturo konstantinske bazilike.
Požar, ki je uničil starodavno baziliko, je izbruhnil v noči s 15. na 16. julij 1823, najverjetneje zaradi malomarnosti nekaterih delavcev, ki so popravljali streho bazilike: verjetno so na njej pustili goreče oglje, ki je ponoči zanetilo požar.
Vest je nemudoma zaokrožila po vsem Rimu. Le ena oseba ni bila seznanjena z dogajanjem: papež. Pij VII. je bil takrat resno bolan, zato ga o požaru niso obvestili. Mesec pozneje je umrl, ne da bi izvedel, kaj se je zgodilo z baziliko.
Obnovo svetišča je začel papež Leon XII. Pri tem se je zanašal na velikodušnost vernikov: v okrožnici Ad plurimas je povabil vsakega posameznika, naj po svojih najboljših močeh daruje za izgradnjo nove bazilike. Vabilu so se odzvali tudi številni državni voditelji, med njimi car Nikolaj I.
Novo baziliko sv. Pavla je 10. decembra 1854 posvetil papež Pij IX. Toda delo se je nadaljevalo: leta 1874 so bili zaključeni mozaiki na pročelju svetišča, leta 1928 pa so kompleksu dodali še dvorišče s stebriščem. Bazilika je dolga 131, široka 65 in visoka skoraj 30 metrov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
