Roberta Ferrante in njen 7-mesečni dojenček Matteo sta marca zbolela za covidom 19. Kmalu po okužbi so se pri Matteu začele prebavne težave in bolečine v črevesju.
Ker v Italiji zaradi veliko okužb in pomanjkanja osebja v bolnišnicah veljajo strogi ukrepi, mama zaradi hudih stanj ostalih bolnikov ni smela ostati s svojim otrokom.
Zdravnica ji je zagotovila: “Ne bom zapustila vašega sina, dokler ne rešimo njegovih težav!”
Nujna operacija
Sredi noči se je fantkovo stanje poslabšalo, po raziskavah so ugotovili, da nujno potrebuje operacijo črevesja.
Zdravniki so klicali mamo, da je operacija zares nujna in zanjo potrebujejo soglasje staršev. Mama je bila prestrašena, pozneje je dejala, da nikomur ne privošči takšnih trenutkov.
Strokovnost in človeškost
Operacija je bila uspešna, Mattea so samega, brez mame, odpeljali na intenzivno nego. Vsi na oddelku so čutili materino bolečino, zato so se po najboljših močeh trudili, da za fantka niso skrbeli le strokovno, ampak da so mu zagotavljali tudi čim več človeške bližine in topline.
Fotografija, ki je zaokrožila po spletu, prikazuje medicinsko sestro, oblečeno v zaščitno opremo, ki leži ob otroku, ga boža in mu ponuja dudo. Čeprav je od nog do glave oblečena v zaščitno opremo, se skozi vse te sloje vidi njena toplina in ljubeznivost.
“Matteo tisti dan ni hotel biti v postelji, ni mogel zaspati. Želel se je le igrati. Poskusila sem z risankami na TV-ju, radiu, potem pa sem razumela, da išče stik,” je sestra Katia povedala za italianski medij Corriere della Sera. Spontano se je torej ulegla k njemu in ga ljubkovala.
Pristni človeški odnosi pod plašči, vizirji in maskami
Otrokovi starši so zelo trpeli ob dejstvu, da ne morejo težkih trenutkov preživljati skupaj Matteom. Kljub temu so situacijo razumeli in potrpežljivo čakali na dan, ko se lahko ponovno srečajo z njim.
Res se je njuna želja uresničila že po nekaj dneh, ko je lahko družinica zopet zaživela skupaj.
Mati je v zahvalo napisala pismo strokovni ekipi, ki je skrbela za Mattea. Zapisala je, da je hvaležna za to, da so mu rešili življenje in mu hkrati nudili vso toplino kljub krizni situaciji v bolnišnici.
Ta zgodba je dokaz, da lahko tudi v najhujših trenutkih in največjem kaosu pokažemo svojo dobroto in nesebičnost.
Prispevekje nastal po izvirniku, ki ga je objavilaitalijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
