Zgodnja leta življenja so odločilna za razvoj celovite posameznikove osebnosti. Če želimo, da otrok postane pozoren do potreb bližnjih in jim zna priskočiti na pomoč, ga moramo k temu tudi zavestno usmerjati. Bolj kot za način početja gre za način življenja, pri tem pa moramo biti pozorni na spodaj naštete vidike.
Ne izpostavljajte otrokove začetne okornosti
Otrok vas ves čas opazuje. Ko mu postane zanimivo, kar počnete, se želi v teh stvareh preizkusiti tudi sam. Spodbujajte ga pri opravljanju najrazličnejših gospodinjskih opravil. Tudi če to pomeni, da boste porabili več časa, kot bi ga sicer, na koncu pa boste verjetno imeli tudi več dela, kot v primeru, da bi nekaj, česar ste že vajeni, opravili sami.
Malček lahko na primer pred kosilom pripravi mizo, za seboj pospravi igrače, pomaga napolniti ali izprazniti pralni stroj. Pri tem imejte v mislih, da je bolj kot to, kako natančno bo otrok nekaj opravil, pomembno, da najprej ponotranji željo po pomoči.
Odrasli se moramo pri tem vzdržati morebitnih negativnih komentarjev o tem, kako (ne)natančno opravlja neko opravilo ali kako počasen je pri tem. Poskrbimo, da se otrok ne bo jezil nase in obupal že na začetku, če bo neko opravilo prvič opravil nekoliko okorno.
Razložite mu, da ne more pričakovati plačila za vsako opravljeno delo
Otroka moramo naučiti, kako lahko nekomu pomaga diskretno, ne da bi za to kdo izvedel ali bi pričakoval kaj v zameno. Eden od načinov je, da mu neko dejavnost predstavite kot igro.
Mnogi starši k sodelovanju pri opravljanju gospodinjskih opravil otroke spodbujajo tako, da jim za nagrado kaj kupijo ali v njihov hranilnik prispevajo nekaj evrov več.
Seveda z delom zaslužimo plačilo, vendar je pomembno, da se otroci naučijo pomagati tudi brezplačno in brez pričakovanj. Po drugi strani pa se moramo odrasli otrokom vedno zahvaliti za pomoč in jih spodbujati, naj to še naprej počnejo. Tako bodo videli, da njihov trud ni ostal neopažen.
Ne moralizirajte in ne pridigajte
Je merilo učinkovitosti v očeh posameznika enako kot v očeh Boga? Če biti nekomu koristen ni nekaj, kar se nam zdi naravno, ali zaradi tega nismo v bistvu slabi Božji služabniki?
Zato moramo razviti sposobnost otrok, da brezpogojno in učinkovito pomagajo. Ob tem pa tudi ozavestiti, da smo v Božjih rokah majhni in da je On tisti, ki vse počne prek nas in da nas resnična učinkovitost naših dejanj preseže.
Otrok ni preprosto voditi po tej poti, še posebej, če radi moraliziramo in pridigamo. Na tem področju se moramo namreč udejstvovati tudi sami, dajati zgled in služiti ljudem okoli sebe.
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.
