Še vedno sem poln vtisov in občutkov po velikonočnih praznikih. Vsaj nekaj bi jih rad delil z vami. V zadnjih dneh sem globoko občutil hvaležnost, da imam kot majhen, krhek človek s kmetov priložnost oznanjati toliko ljudem.
Ganilo me je, da me ima Bog rad, da je šel zame na križ. Ko sem na veliki petek klečal pred Kristusom, se je v meni nekaj zganilo, premaknilo. Ta trenutek je bil nekaj tako posebnega. Kot bi me objel sam Bog.
Spoznavam, kako se v življenju splača boriti, truditi, iti naprej, vložiti energijo in čas, se žrtvovati. Ko odklopiš nagrade tega sveta in slediš cilju, ki ga oznanjaš, postane lepo, plavaš, gre.
Dragi prijatelji, Kristusova luč je med nami. Prinaša Upanje v temo, v kateri smo zmedeni in izgubljeni, sporoča nam, da nismo sami. Aleluja!