Duhovnik, brat pilota, čigar letalo se je prelomilo na dvoje, vendar huda letalska nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev, pričuje o priprošnji sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve. V času nesreče se je omenjeni duhovnik v molitvi trideset dni obračal na sv. Jožefa in ga prosil, naj posreduje “v nemogočih primerih”. Duhovnik zatrjuje: “Sv. Jožef ima veliko moč pred Božjim prestolom.”
Nesreča: 99 oseb na krovu in nobene smrtne žrtve
Huda nesreča se je zgodila 30. marca 1992 v Španiji. Zvečer tistega dne je letalo vzletelo iz Madrida proti Granadi na jugu države: let št. 231. Med pristajanjem je močno deževalo z močnimi sunki vetra. Zaradi izredno močnega sunka vetra se je pristajalno kolesje z vso silo dotaknilo tal, zaradi česar je letalo poskočilo in padlo na pristajalno stezo ter se razlomilo na dvoje, ob tem pa je še vedno z visoko hitrostjo drvelo po pisti.
Kljub močnemu udarcu in dejstvu, da sta se dve polovici letala ustavili okoli sto metrov narazen, je nesrečo preživelo vseh 94 potnikov in pet članov posadke. Izmed skupno 99 potnikov jih je 26 utrpelo poškodbe, eden od njih je bil huje ranjen, vendar so si vsi opomogli. Mediji so primer so opisovali kot “čudežno letalo”.
Pilot, Jaime Mazarrasa, je brat duhovnika Gonzala, ki je v tistem času študiral v Rimu. Oče Gonzalo je takole pričeval o bratovi zgodbi:
Leta 1992 sem študiral v Rimu in bival v španskem kolegiju sv. Jožefa, ki je tisto leto ravno obhajal stoletnico svojega obstoja (…) Zaključeval sem 30-dnevno molitev, s katero sem sv. Jožefa prosil za “nemogoče stvari”, ko se je med pristankom v Španiji na dvoje prelomilo letalo s skoraj stotimi potniki na krovu. Letalo je upravljal moj brat. Ena sama oseba je bila huje poškodovana, vendar je pozneje okrevala. Tistega dne sem se zavedel, kakšno moč ima sv. Jožef pred Božjim prestolom.
Španski duhovnik je nadaljeval:
Tistega leta sem marca opravil 30-dnevno molitev k Marijinemu možu. To zdaj počnem že 30 let in sv. Jožef me doslej ni še nikoli razočaral. Nasprotno, vedno je močno presegel moja pričakovanja. Vem, komu zaupam. Da je Bog lahko prišel na ta svet, je potreboval žensko. Nujno pa je bilo, da je zanjo in za njenega Sina poskrbel moški, in Bog je izbral sina iz Davidove hiše: Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, imenovan Kristus.
V letu sv. Jožefa se v molitvi radi zatekajmo k Jezusovemu krušnemu očetu!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
