Katekizem Katoliške cerkve o krstu začne takole: "Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom." (KKC 1213)
Brez krsta ne moremo prejeti nobenega drugega zakramenta. Prejem krsta je predpogoj za vse drugo. Pomen krsta gre dlje. S krstom nam je izbrisan izvirni greh, postanemo Božji otroci in del Cerkve – Kristusovega skrivnostnega telesa. Po krstu se v nas začne delo odrešenja, Bog lahko deluje v nas, postanemo odprti za oznanilo evangelija.
Potrebnost krsta za zveličanje poudarja že Jezus (KKC 1257; Jn 3,6, idr.). Ko pošlje učence po svetu, jim naroči, naj vse ljudi krstijo in oznanjajo evangelij (Mr 16,15-16). Lahko bi rekli, da sta krst in življenje po veri naša "vstopnica" za nebesa.
Ime tega zakramenta izhaja iz osrednjega dejanja, ko je krščenec potopljen v vodo. Potapljanje je bila več stoletij edina praksa krščevanja, ko so krst obhajali v velikih krstilnicah. Krstiti – grško baptizein, pomeni potopiti, utopiti, potopitev. Kot pravi Katekizem: "Potopitev v vodo označuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom kot nova stvar." (KKC 1214; Katekizem se nanaša na odlomek iz Pisma Rimljanom 6,3-4 in Pisma Kološanom 2,12)
Ta simbolika je bila bolj vidna nekoč, ko so krsti potekali v krstilnicah, kjer je katehumen na eni strani vstopil v krstilnico, slekel svoja oblačila in se po stopnicah spustil v velik osmerokoten bazen, ki je bil poln vode. Ko je bil v bazenu, je izpovedal vero in prejel krst. Nato se je na drugi strani po stopnicah povzpel iz bazena, kjer so ga oblekli v bela oblačila.
Vse to ima simboliko v Jezusovem krstu v reki Jordan: "Tu je z ene strani simbolika smrti potopitve, za katero stoji simbolika smrti uničujočega rešilnega potopa. /.../ Gre za nov začetek; in to pomeni za smrt in vstajenje, zato, da začnemo življenje od spredaj in na novo. Tako bi mogli reči, da gre za prerojenje." (Benedikt XVI. 2012. Jezus iz Nazareta 1. str. 38)
To vprašanje se je pojavilo že kmalu v prvi Cerkvi, predvsem v času preganjanj, ko so mnogi mučenci umrli, ne da bi prejeli zakrament krsta. Katekizem takole pravi: "Cerkev od zmeraj ohranja trdno prepričanje, da so tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, ne da bi prejeli krst, s svojo smrtjo krščeni za Kristusa in s Kristusom. Ta krst krvi priobčuje kakor krst želja sadove krsta, ne da bi bil (to) zakrament." (KKC 1258)
Krst krvi je torej smrt za Kristusa, tistih, ki niso prejeli krsta. Krst želja velja npr. za katehumene, ki umrejo pred krstom. "Njihovo izrecno hrepenenje po njegovem prejemu /.../ zagotavlja zveličanje, ki ga niso mogli prejeti po zakramentih." (KKC 1259)
