Po njenem rojstvu so se Amyjini biološki starši odločili, da jo pustijo v bolnišnici. Zanjo niso želeli skrbeti. Predlagali so celo, naj je ne hranijo. Na srečo je bila deležna ustrezne oskrbe, posvojiteljska agencija pa je hitro našla družino, ki jo je bila pripravljena sprejeti in jo ljubiti kot lastnega otroka.
“Rojena sem bila z namenom”
Zdravniki so dvomili, da bo dekle kadarkoli lahko samostojno, toda njeni posvojitelji so bili odločeni, da ji to omogočijo. Odraščala je skupaj s štirimi sorojenci in uspešno sodelovala pri skupnih igrah. Imela je tudi svoje obveznosti, po obrokih je morala celo pospraviti posodo tako, kot je pač lahko. Zahvaljujoč temu se nikoli ni počutila manjvredno ali prikrajšano zaradi svoje usode.
Družina, v kateri se je znašla, je bila zelo verna, kar je oblikovalo Amyjin pogled na svet. “Zahvaljujoč njihovemu pričevanju sem vedno vedela, da sem bila rojena z namenom in da ima Bog načrt zame. Včasih ga nisem znala razbrati, toda vedela sem, da Bog ne dela napak,” razlaga.
Počne lahko vse, le na drugačen način
Pred nekaj leti je ustvarila kanal na YouTubu, kjer z drugimi deli, kako uspešno počne stvari samostojno. Napisala je tudi dve knjigi in je motivacijska govornica. Amyjine velike sanje so bile, da bi se naučila šivati, vendar si ni mislila, da bo to kdaj mogoče.
Na pomoč so ji priskočili tehnologija in šivalni stroji, s pomočjo katerih ustvarja torbe in denarnice. Lahko tudi slika, tako da čopič drži v ustih. Intenzivno se razvija na področju kulinarike in pripravlja okusne jedi. Vsako jutro si sama počeše lase in se naliči.
Pred kratkim je stopila v srečno zvezo s svojim fantom. Na zahvalni dan je v objavi na Instagramu zapisala, da je hvaležna za njegovo podporo, molitve, čas, smeh in moč, ki ji jo daje. 19. aprila 2021 je objavila novico o zaroki.
Amy pravi, da je ključno to, kako pristopimo k temu, kar nas doleti. “Moja mama me je naučila, da se, ne glede na to, s čim se soočamo, vedno najde kdo, ki se spopada s še hujšimi stvarmi. Na svoje težave je dobro gledati s prave perspektive, biti pa moramo tudi hvaležni za to, kar imamo,” pravi.
Deliti svojo zgodbo
Vsak izmed nas je drugačen in prav to nam omogoča, da se razvijamo. Nase moramo gledati kot na člane ekipe. “Hokejske ekipe ne moremo sestaviti iz samih napadalcev,” se pošali Amy.
Močno se zavzema tudi za življenje. Trdi, da vsak človek potrebuje nekoga, ki se bo zanj boril in ga branil, preden se lahko bori in brani sam. Čeprav je bila sama otrok, ki ga biološki starši niso hoteli, otrok, ki so ga drugi vnaprej obsodili na neuspeh, je srečna in svoje življenje dojema kot velik dar.
“Svojo zgodbo rada delim z drugimi, ne zato, ker se mi zdi, da počnem nekaj velikega, temveč zato, ker verjamem, da je moje sporočilo ljudem pomembno in da smo tu z razlogom in ima vsak izmed nas cilj.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
