Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
Tor, 11. maja |
Sveti Ignacij Lakonijski
home iconŽivljenjski slog
line break icon

“Tako ne morem več!” Kako živeti, ko vam zmanjka potrpljenja z otroki

ZMĘCZONA MATKA

fizkes | Shutterstock

Edifa - objavljeno 29/04/21

Tesnoba in utrujenost se lahko kopičita. Takrat se nam otrok lahko zdi še posebej neznosen in se želimo predati. Ko nastopi taka situacija, se je dobro za trenutek umakniti

Vsi bi bili radi dobri, ljubeči in potrpežljivi starši. Sanjamo o tem, da nikoli ne bi prizadeli svojih otrok, da ne bi bili do njih nikoli nepošteni. Medtem pa se ne da skriti dejstva, da smo nepopolni in zmotljivi.

V povezavi z otroki, ki jih ljubimo bolj kot same sebe, se včasih hitro zgodi, da eksplodiramo, se ostro odzovemo, zakričimo ali nepravično obsodimo … Vprašajmo se: zakaj izgubimo nadzor nad sabo?

Ko se nemir in utrujenost kopičita

Vzrok za jezo je pogosto utrujenost. Koliko staršev se zaradi lastne izčrpanosti jezi na svoje otroke in pri tem ne varčuje s kričanjem? Ne gre za to, da bi se predali ali izgubili voljo, temveč za to, da prepoznamo svoje omejitve in si rečemo: “Tako ne morem več!”

Namesto da stiskate zobe do trenutka, ko v vas poči, namesto da si vedno znova obljubljate, da boste bolj potrpežljivi (česar se tako ali tako niste zmožni držati, ker je to nemogoče), se raje odkrito soočite s težavo in se je lotite na konkreten način: več spite, priznajte si, da imate preveč dela, znance prosite, da od časa do časa pazijo otroke ipd.

Temelj nepravičnosti lahko predstavlja nemir. Meta je v petem razredu in ima zelo povprečne ocene. Od začetka šolskega leta jo je oče na vse načine mučil in ji ni prizanašal s pritoževanjem in kaznimi. Čutil je, da pretirava, da je nepravičen in da s svojim vedenjem le hromi hčerko, ki se je pred vsakim testom bala, da bo dobila enko (kar se je tudi dejansko zgodilo).

Na koncu pa se je nekega dne zavedel, od kod v njem izhaja vsa ta agresija. Pred tridesetimi leti je sam ponavljal peti razred in ima na to zelo slabe spomine. Bal se je, da bo Meto doletela ista usoda in jo je želel pred tem rešiti.

Ko se je odločil, da ne bo več skrbel, je izginila vsa napetost. Namesto, da bi pritiskal na hčerko, jo je začel potrpežljivo podpirati, kar se je takoj odrazilo tudi v rezultatih v šoli!

Tesnoba in utrujenost se lahko kopičita. Takrat se nam otrok lahko zdi še posebno neznosen in se želimo predati! Ko nastopi taka situacija, se je dobro za trenutek umakniti in za pomoč prositi stare starše, botre ali prijatelje – to vam bo omogočilo, da si malce oddahnete.

Začaran krog jeze in agresije

Zaradi vseh stvari, ki si jih ne moremo odpustiti, se pogosto kaznujemo, ne da bi se tega zavedali. Običajno so napake, ki nas pri otrocih najbolj razdražijo, tiste, ki jih tudi pri sebi ne sprejemamo. Če želite biti do njih prizanesljivi, morate biti najprej nežni in sočutni do samih sebe. Najpogosteje pa ravnamo ravno obratno: bolj kot smo razdražljivi, bolj nas bremenijo očitki in prezir, kar nas posledično pripelje do še večje agresije.

Odpustiti samemu sebi ne pomeni, da poskušamo upravičiti svoje vedenje ali postanemo samozadovoljni. Nasprotno: bistveno je, da nase pogledamo skozi oči Boga, kot na čudež – neskončno večji od samotnega greha in očitne šibkosti.

Ko nimamo volje, da bi odpustili drugim, se znajdemo v začaranem krogu.

Jerneja šef nepravično obravnava, on pa tega ne more spremeniti; ko se vrne domov, ogorčen in nezadovoljen, se jezi na svojo ženo zaradi kakšne malenkosti; ona, kljub bolečini, ki jo občuti, zadržuje solze, a se nato jezi na sina, ki za mizo ne sedi lepo; ta pa, poln mišic, brcne psa, grešnega kozla te verige nasilja.

Splošno znano je, da je agresija prisotna, sploh v družinskih odnosih. Edini način, da prekinemo ta peklenski krog, je odpuščanje.

Utrujenost, strah, grenkoba, frustracija … Razlogi, zaradi katerih izgubimo potrpljenje, so številni in pogosto zapleteni. Poprejšnji razmisleki še zdaleč ne izčrpajo tega vprašanja, temveč naj bi bili vabilo, da razmislite o agresiji v nas; če si jo upamo poimenovati in jo predati Božji usmiljeni ljubezni, jo bo on spremenil v prizanesljivost.

Avtorica prispevka je Christine Ponsard.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.

Tags:
starševstvo
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
MARTIN GOLOB
Martin Golob
Kaj pa župnik ve o poroki? A tudi jaz sem se enkrat počutil podob...
2
BABY GIRL
Barbara Oprčkal
10 manj pogostih imen za deklico, če jo želite poimenovati po Mar...
3
Lojze Grčman
Njen sin pravi, da si je protikoronske ukrepe gotovo izmislil nek...
4
ANJA KLANČAR WRITER
Barbara Oprčkal
Najprej si je življenje vzela mama, nato še oče. To je Anjina zgo...
5
Valerija Trček
Neža in Peter: “Ne bova jokala in žalovala za otrokom, ko j...
6
MARTINA JUDEŽ
Urška Kolenc
“Danes sva ponosna, da imava veliko družino: tri otroke na ...
7
Urška Leskovšek
Pozabljen kraj v Benečiji, kjer se je prikazovala Marija in govor...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.