Priporočila, kaj je res vredno moje pozornosti, so letela z vseh strani. To so bili dobronamerni predlogi. Res sem pogledala tisti prispevek, poslušala ta in še dva druga podkasta, prebrala sem članke, pogledala videe in …
Se zalotila, kako prenasičena sem! Zanasičena z (dobrimi!) vsebinami. V ponudbi vsega dobrega sem se znašla v vrtincu, ki me je vlekel vedno močneje. Strah, da bom zamudila nekaj res posebnega, me je držal v krču. Bombardirana z vseh strani, česa vse ne smem zamuditi, sem si zaželela le nekaj miru.
Tehnologija je super, a ne sme je biti preveč
Miru, da smem sedeti s skodelico čaja v roki na nedokončani terasi ter mirno gledati otroke, kako kopljejo luknjo sredi trave in pripravljajo robnik, ker so v gozdu našli žabji mrest in ga želijo prinesti domov, da bodo vsak dan opazovali razvoj paglavcev …
Leto, ki je za nami, nam je prineslo dobesedno vse dejavnosti in vsebine v digitalni podobi. Hvala Bogu za tehnologijo! Spremljamo lahko vrhunske vsebine, ki jih pripravljajo zares odlični ustvarjalci. A tudi teh je lahko preveč.
Zares zmorem prisluhniti vsem spodbudam, se zavezati k branju, aktivno slediti vsem stranem? Ali vse le preberem po diagonali, da ne bi česa zamudila? Iz množice dobrih vsebin je prava umetnost izluščiti tisto, kar mojo dušo res dviga.
Zato vas vabim, da ustvarite svoj “jagodni izbor” vsebin. Kot prve spomladanske jagode. Za eno pest. Toliko, da potešite duhovno lakoto. Verjamem, da se prav za vsakega najde dobra vsebina, tako dobra, da bo zaradi nje vsak dan malo boljši.
Ne pustimo pa, da nas premami požrešnost in si, z mano na čelu, dovolimo kakšno vsebino tudi preskočiti. Da bo več časa v trenutku. Za zares pomembne reči. Recimo za opazovanje žab v domači mlaki.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
