Ste se kdaj spraševali, kakšna je razlika med “vnebohodom” in “vnebovzetjem”? Ljudje, ki po farizejskem principu delijo svet in sveto na črno-belo, levo-desno, naše-vaše in seveda tudi moško-žensko …, bodo takoj rekli, da pač praznujemo “Jezusov vnebohod” in “Marijino vnebovzetje”.
Pestrost poimenovanj
A pozornemu bralcu, kar naj bi veren človek bil, ne uide, da v treh odlomkih, ki so v Novi zavezi zapisani pod naslovom “Jezusov vnebohod”, vlada precejšnja glagolska pestrost.
V Markovem evangeliju tako piše, da je bil tudi Jezus “vzet v nebo”! Prav tako v Apostolskih delih; le da tam prej avtor zapiše še, da se je Jezus “vzdignil” in potem izginil med oblaki, pri Luku pa se je Jezus v različnih izdajah in prevodih Svetega pisma “odmaknil”, “vzdignil”, “ločil od njih” in “šel” … v nebo!
“Hoja” ni nikjer izrecno zapisana, kar beseda “hod” vendarle pomeni!
Vem, da dlakocepim. Kaj pa naj cepec brez dlake na jeziku počne?! A počnem to zavestno. In z namenom, kajti “hoja” mi ne da miru!
Prehod
Če na kratko in preprosto povzamem formulacijo dogme o vnebovzetju, ki je bila razglašena leta 1950, je bila Marija ob koncu svoje zemeljske poti z dušo in telesom vzeta v nebesa! Bog ni dopustil, da bi telo Božje Matere trohnelo v grobu. Marija je torej že premagala smrt! Kot njen Sin. Ki je bil prav tako vzet v nebo oziroma se je tja v moči božjega sinovstva vzdignil!
Vem, da “vnebohod” opisuje dogodek prehoda, trenutek, ko je Kristus, križani in vstali, (spet) sedel na Božjo desnico … A “hoja” je vendarle nekaj dlje trajajočega. In Jezusov poziv “Hodi za menoj!” tako dobi še dodaten pomen.
Vse moje življenje je hoja za Jezusom! In če iščem to, “kar je zgoraj, kjer je Kristus sedeč na Božji desnici”, kot zapiše Pavel Kološanom, potem je vse moje življenje en sam “vnebohod”!
In če se še malo pošalim, imam seveda možnost izbire:
Lahko tvegam, živim po svoje … po svoji pameti in volji … ujamem zadnji vlak in z dobro spovedjo izvedem “vneboskok”!
Lahko ne tvegam prav nič … se držim preverjene varne sredine in mlačnosti povprečnega nedeljnika in stavim na “vnebozdrs”!
Če mislim, da sem tako svet, da me čaka “vnebovzetje”, se v svoji prevzetni glavi (in srcu) žal pripravljam na “spust”, ki pa ne bo nujno “v nebo”!
Sam se poslužujem “vnebohoda”. Od vseh omenjenih načinov je edini zabeležen v evangelijih.
Priporočam!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
