V soboto, 22. maja, smo lahko spremljali poseben obred, ko je novi celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž pred apostolskim nuncijem, duhovniki in verniki svoje škofije izpovedal vero in prisegel zvestobo papežu in Cerkvi.
Vsakega škofa v Katoliški cerkvi imenuje papež. To dokazuje tudi posebna listina, imenovana papeška bula, ki jo prejme novoimenovani škof in mora biti javno prebrana ob samem posvečenju.
To dokazuje, da je škof v občestvu s papežem, da je resnično naslednik apostolov in ni odpadnik ali se ni sam postavil za škofa, ampak je bil za to službo imenovan.
V Cerkvi je že izredno star običaj, da ljudje, ki v Cerkvi nastopijo kakšno pomembno službo ali prejmejo stopnjo svetega reda, pred tem izpovejo vero.
Tako npr. kandidati pred večnimi redovnimi zaobljubami izpovejo vero, enako kandidati za duhovništvo in tudi mnogi drugi, ki opravljajo pomembne funkcije v Cerkvi.
S tem dejanjem pokažejo, da resnično v celoti in kot posamezniki verujejo, kar uči Cerkev. To pomeni celoten nauk in tudi posamezne verske resnice (npr. o Marijinem brezmadežnem spočetju). Lahko bi rekli, da tako prestanejo še zadnji preizkus in se izkažejo za vredne svoje naloge.
Kot smo lahko videli na binkoštno soboto, je škof Maksimilijan Matjaž najprej izpovedal vero. To je za škofe zelo pomembno, saj imajo kot nasledniki apostolov posebno nalogo, da v svoji škofiji skrbijo za širjenje prave in resnične katoliške vere.
Škofje imajo posebno nalogo, da skrbijo za oznanjevanje Božje besede (evangelizacija) in poučevanje v veri (kateheza). A najprej mora škof izkazati, da bo učil resnično katoliško vero: to, kar je zapisano v Svetem pismu ter kar nam je Cerkev tekom stoletij v tradiciji izročila vse do danes.
Drugo dejanje, ki ga je storil novi celjski škof, je bila prisega zvestobe papežu. Tukaj je bilo posebnega pomena, da je to storil vpričo apostolskega nuncija, ki v posamezni državi predstavlja posebno vez s papežem, kar ni le simbolična gesta, ampak ima močan pomen.
S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v občestvu s papežem, kar v praksi pomeni, da ne bo delal proti papežu in cerkvenemu učiteljstvu ter bo zvesto izpolnjeval naloge, ki jih ima kot škof. Prav tako bo posebej skrbel za vse ljudi v svoji škofiji: duhovnike, diakone, redovnike, redovnice in laike.
Posebnega pomena je tudi, da je novi celjski škof opravil izpoved vere in prisego zvestobe v latinščini, ki je uradni jezik Katoliške cerkve. V latinskem jeziku so tudi vsi uradni dokumenti Cerkve (npr. odloki drugega vatikanskega koncila, papeški odlok o imenovanju novega škofa idr.).
Tudi sveta maša kot uradno dejanje Cerkve je več stoletij potekala v latinskem jeziku. To je tudi danes merodajno za razlago kakšnih vprašanj, saj je latinska verzija uradna in merodajna.
Utrinek sobotnega slovesnega trenutka si lahko ogledate tukaj:
