Med spletno konferenco v organizaciji univerze v mehiški prestolnici je imunologinja dr. Karina Acevedo navedla besede Erica Caumesa, vodje oddelka za nalezljive bolezni v pariški bolnišnici Pitie-Salpetriere, ki je izjavil, da imajo injekcije proti koronavirusni bolezni "najvišjo stopnjo najrazličnejših stranskih učinkov med cepivi".
To je zavajajoča izjava, zatrjujejo pri konzorciju mednarodnih katoliških medijev v projektu obvladovanja lažnih informacij o cepivih proti koronavirusni bolezni, v katerem sodeluje tudi Aleteia. Omenjeni zdravnik je sicer resnično izjavil navedene besede, vendar še v obdobju, ko dokončni kratkoročni stranski učinki cepiv še niso bili znani, in je izjavo pozneje celo zanikal.
"Profesor Eric Caumes je konec lanskega decembra dejal, da je cepljenje sicer edina stvar, ki bo olajšala trenutne razmere, vendar še nikoli ni videl tolikšne stopnje različnih stranskih učinkov v enem samem cepivu," je na omenjeni konferenci povedala dr. Acevedova, ki pa ne omenja, da je izjava vzeta iz konteksta: ko je dr. Caumes omenjal stranske učinke, je izhajal iz pripravljalnega dokumenta o morebitnih stranskih učinkih Pfizerjevega cepiva.
Znanstvenik je nekaj dni pozneje to sam pojasnil na francoski televiziji in je po objavi članka v strokovni reviji The New England Journal of Medicine (NEJM) umaknil svojo prvotno izjavo ter poudaril, da so stranski učinki "sicer pogosti, vendar v blagi obliki".
Pogosti stranski učinki brez resnih posledic
"Na splošno ugotavljajo, da protikoronska cepiva povzročajo več stranskih učinkov od drugih cepiv, uvrščena so v skupino reaktogenih cepiv," je za konzorcij katoliških medijev povedala Adelaida Sarukhan, imunologinja in znanstvenica na Inštitutu za globalno zdravje v Barceloni. Toda, je dodala, "velika večina teh učinkov je zelo blagih – glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, oteklina na mestu cepljenja in podobno … in po nekaj dneh vsi izzvenijo."
Med resnejšimi stranskimi učinki cepiv proizvajalcev Pfizerja in Moderne so alergični odzivi oz. anafilaksija, do katerih pa prihaja tudi pri drugih cepivih in zdravilih. Ti so hitro prepoznavni in jih je mogoče medicinsko obravnavati, je pojasnila Sarukhanova. Množično cepljenje s cepivi proizvajalcev AstraZeneca in Janssen je razkrilo še en stranski učinek, ki je izredno redek, vendar resnejše narave: cerebralna tromboza oz. nastanek krvnega strdka v možganski veni.
Primerjava stranskih učinkov vsakega posameznega cepiva je "zelo zahtevna"
Reaktogenost je odvisna od številnih dejavnikov, kot so odmerek cepiva, njegove sestavine, oblika doziranja (simultana ali kombinirana) ali vrsta cepiva. Cepiva z oslabljenimi virusi so običajno "bolj negotova, težja za izdelavo in bolj reaktogena" od cepiv z nedejavnimi oz. neživimi virusi. Zato je izredno težko primerjati stranske učinke enih in drugih.
"Reaktogeno cepivo je recimo cepivo proti tetanusu, sploh če je oseba pred tem prejela že več podobnih odmerkov, prav tako pa tudi cepivo proti pasovcu in gripi – slednja sta posebej reaktogena v prvem obdobju cepljenja," pojasnjujejo strokovnjaki.
Na koncu lahko potrdimo, da so cepiva proti koronavirusni bolezni sicer reaktogena, vendar se v tem bistveno ne razlikujejo od drugih cepiv, ki se jih sistemsko uporablja pri cepljenju odraslih.
Prispevek je del projekta obvladovanja lažnih informacij o cepivih proti koronavirusni bolezni, ki ga izvaja konzorcij mednarodnih katoliških medijev, v katerem sodelujeta tudi Aleteia in Družina.
Prevedla Mojca Masterl Štefanič.
