Evangelist Luka zapiše, da se Marija kmalu po dogodku oznanjenja, ko ji nadangel Gabrijel oznani, da bo rodila Božjega sina, v naglici odpravi k sorodnici Elizabeti, pri kateri ostane, dokler ta ne rodi Janeza Krstnika (Lk 1,39-56).
Prvi vidik tega praznika je Marijina ponižnost, saj gre takoj na pomoč k starejši sorodnici in ostane z njo. Marija se zaradi svojega poslanstva, da bo svetu rodila Odrešenika, ne ponaša, ampak ostane ponižna in postane služabnica svoji sorodnici.
Blagor ji, ki je verovala
Dogodek, ko nadangel Gabrijel obišče Marijo, evangelist Luka postavi v šesti mesec (Lk 1,26), ki pomeni šesti mesec po tem, ko se je Zahariju v templju prikazal angel in napovedal spočetje in rojstvo Janeza Krstnika.
Gabrijel Mariji kot dokaz Božje vsemogočnosti pove, da je tudi Elizabeta noseča (Lk 1,36). Marija ne omahuje, ampak se takoj odpravi k Elizabeti, da ji pomaga v tem času, ki je za vsako žensko poseben izziv. Marija ne dvomi, ne zahteva dokazov, ampak, kot poudari evangelist Luka, v naglici (Lk 1,36) odide k Elizabeti.
Srečanje, prepojeno s hvalnico
Srečanje med Marijo in Elizabeto je moralo biti nekaj resnično posebnega. Ko je Marija pozdravila Elizabeto, je dete v Elizabetinem telesu poskočilo od radosti. Janez Krstnik je bil že pred rojstvom poln Svetega Duha in je prepoznal, da je že srečal mater svojega Odrešenika.
Ob prihodu se Elizabeta silno vzradosti. Njene besede še danes ponavljamo v molitvi zdravamarija: Blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa. Tudi Elizabeta je napolnjena s Svetim Duhom, saj slavi Marijo, ker bo rodila Jezusa, našega Odrešenika.
Marijin odgovor na Elizabetine besede je tako edinstven, da ga Cerkev še danes vsak dan ponavlja pri molitvi večernic, tj. himna Moja duša poveličuje Gospoda (lat. magnificat – poveličevati), kjer Marija slavi Boga za vsa njegova velika dela, tudi tista, ki jih bo še uresničil po Jezusovem rojstvu in delovanju.
Prva evharistična procesija
O dogodku obiskanja Marije pri Elizabeti je zelo pomenljive besede v enem izmed nagovorov izrekel zaslužni papež Benedikt XVI.: “Na neki način lahko rečemo, da je bilo njeno potovanje /…/ prva ‘evharistična procesija’ v zgodovini. Kot živi tabernakelj učlovečenega Boga je Marija skrinja zaveze, v kateri je Gospod obiskal in odrešil svoje ljudstvo. Jezusova navzočnost jo napolni s Svetim Duhom.”
Marija je pod srcem že nosila Jezusa, učlovečenega Boga. Jezus, ki je živi kruh, ki je prišel iz nebes – je evharistija. Marijino pot k Elizabeti bi lahko označili kot prvo evharistično procesijo.
Naj nas v današnji praznik pospremijo besede današnje liturgije:
Vsemogočni večni Bog,
Devico Marijo, ki je nosila tvojega Sina,
si navdihnil, da je šla obiskat sorodnico Elizabeto.
Naj tudi mi poslušamo navdihe Svetega Duha,
da te bomo z Marijo vedno poveličevali.
