Papež Frančišek in škofovske konference po vsem svetu postajajo vodilni zagovorniki cepljenja za uboge.
V skladu s katoliškim naukom je cepljenje vprašanje človekove vesti. Zakaj torej vsa ta prizadevanja za pravičnost pri cepljenju?
Odgovor nam ponujajo načela družbenega nauka Cerkve. Ta načela, ki so skupna mnogim ljudem dobre volje, so:
- dostojanstvo človeške osebe,
- skupno dobro,
- solidarnost,
- subsidiarnost in
- prednostna opcija za ranljive osebe.
S temi načeli družbenega nauka Cerkve v mislih je Katoliška zdravstvena zveza Združenih držav Amerike predstavila naslednje smernice, v katerih obravnava ovire do poštenega in pravičnega razdeljevanja cepiv.
- Cepiva bi morala biti dokazljivo varna in etično preizkušena
Naše vodilo bi moralo biti tradicionalno zdravniško načelo Primum non nocere, “Najprej ne škodi”. Za množično podporo javnosti potrebujemo cepiva, ki so dokazano varna. Poleg tega bi moralo breme preizkušanja ležati na ramenih vseh, ne le nekaterih, kot so recimo ubogi ali pa prebivalci držav v razvoju. - Cepiva bi morala biti dokazano znanstveno učinkovita
Vlade in vsi, ki sprejemajo pomembne odločitve na mednarodni ravni, bi morali upoštevati znanstvene dokaze in ne naročati cepiv zaradi politične ali gospodarske preračunljivosti. Ohranjanje javne podpore in zaupanja v učinkovitost cepiv je temeljnega pomena v odzivu na koronavirusno bolezen in druge javne zdravstvene krize. - Razvoj cepiv mora spoštovati človekovo dostojanstvo
Postopek razvoja cepiv bi moral spoštovati dostojanstvo sleherne človeške osebe in zaščititi svetost človeškega življenja na vseh stopnjah. Namerno uničenje nedolžnega človeškega življenja z namenom, da ohranimo druga življenja, je etično nedopustno. - Cepiva bi morala biti pravično razdeljena, prednostno pa osebam, ki so najbolj ogrožene
Ko je enkrat zagotovljeno, da so varna cepiva dostopna, bi morali pri razdeljevanju najprej upoštevati tiste skupine prebivalstva, ki so po naših ocenah najbolj ogrožene zaradi morebitnih negativnih posledic koronavirusne bolezni. Ogrožene skupine se od območja do območja razlikujejo.
Vemo, da na številnih območjih največja bremena nosijo ostareli ter pripadniki rasnih in narodnostnih manjšin. Državni in območni uradniki v sodelovanju z zdravstvenimi delavci in predstavniki različnih skupnosti bi morali s skupnimi močmi ugotoviti, katere skupine prebivalcev v njihovi pristojnosti so najbolj ogrožene, in ukrepati z namenom, da jih zaščitijo.
Skupno dobro zahteva vzdrževanje osnovnih storitev za dobro skupnosti. Zato morda obstaja potreba po prednostnem cepljenju zdravstvenih in drugih delavcev v javnih službah, da lahko sistemi zdravstvenega varstva v posameznih državah še naprej nudijo potrebno zdravstveno oskrbo tudi v času koronaepidemije.
- Prizadevanja za razvoj in razdeljevanje učinkovitih cepiv bi morala izpostavljati načelo solidarnosti
Svetovna epidemija zahteva sodelovanje vseh, na domačem in mednarodnem področju, če želimo doseči skupni cilj. S krepitvijo in podporo obstoječih mednarodnih organizacij in okvirjev za skupen nakup in razdeljevanje cepiv lahko pomagamo pri zagotavljanju dostopa do cepiva za vse ljudi, ob tem pa čim bolj omejimo globalno in območno tekmovalnost, ki viša cene omejenim zalogam cepiva.
- V skladu z načeli subsidiarnosti bi moralo razdeljevanje učinkovitih cepiv vključevati tudi območne skupnosti
Območne vlade, ponudniki zdravstvenih storitev, neprofitne organizacije, verski in občestveni voditelji bi morali sodelovati pri vzpostavljanju zaupanja in zagotavljanju pravičnega razdeljevanja cepiv. Ta partnerstva so temeljnega pomena za zadovoljevanje območnih potreb, ozaveščanje o pomenu cepljenja ter zaščito posameznikov in skupnosti, ki jih pogosto spregledamo ali nanje celo pozabimo.
Prevedla Mojca Masterl Štefanič.
