David prihaja iz Španije, je ekonomist in oče. Svoj prosti čas preživlja v vasici Cabezamesada v bližini Toleda, kjer ne živi več kot 340 prebivalcev.
Brez kakršnihkoli izkušenj z gradnjo se je odločil postaviti majhno kapelico, posvečeno Materi Božji. Vse je naredil sam iz kamenja, ki ga je našel v okolici vasi. Maja jo je uradno odprl z družinskim romanjem.
Nekaj fotografij kapelice si lahko ogledate tukaj:
Cabezamesada je vasica, iz katere prihaja družina Davidove žene. Tam ima zakonski par majhno hiško, ki jo uporabljajo ob koncu tedna in med prazniki.
Med kolesarskimi izleti po okolici je David postal pozoren na pastirske koče – majhne kamnite zgradbe, ki so pastirjem in kmetom služile kot zavetje po dolgih dneh, preživetih na poljih.
Navdušen nad tehniko gradnje, pri kateri uporabljajo med seboj povezano suho kamenje, si je David zadal cilj, da bo zgradil nekaj podobnega. Gradnje takšnih stavb se je naučil prek videoposnetkov na Youtubu.
"Zazdelo se mi je, da bi lahko svoja prizadevanja posvetil nečemu bolj koristnemu, večjemu in boljšemu od lastnega zadovoljstva, zato sem svoj majhen izziv posvetil Materi Božji, ki tako zelo skrbi zame in mojo družino," pravi David.
Njegov tast Melquiades mu je pokazal vrh hriba z oljčnimi nasadi s čudovitimi razgledi – enklavo, ki je kot nalašč za Božjo Mater, nekakšno puščavnico.
David je postavil en pogoj: "Šlo je za to, da za projekt ne bi zapravljali denarja ter da bi uporabili iste stare gradbene tehnike – uporabili bi le kamenje s polja, iznajdljivost, ravnilo, grezilo [pripravo za ugotavljanje navpičnosti] in lastne roke."
Pustolovščina se je začela leta 2019 v času praznikov, prostih dni in koncev tedna. Delo je potekalo počasi, kamen za kamnom. Treba je bilo preverjati trdnost zgradbe, ki je rasla in rasla.
David in Teresa imata pet otrok, ki so opazovali, kako njihov oče ure in ure preživlja na hribu:
Toda otroci, ki so vedeli, da to počne za Marijo in so videli strast, ki jo njihov oče čuti do projekta, so mu ponudili pomoč, predvsem pri izbiranju kamnov, ki so morali biti ustrezni, da so se prilegali preostalim. Vedno so mu stali ob strani, ko se je srečeval z neuspehi.
Del konstrukcije se je dvakrat zrušil, utrujenost pa je bila opazna. "Moja motivacija je presegala običajno človeško motivacijo: navsezadnje Gospe nisem mogel ponuditi nekaj srednjega, napol narejenega."
Po letu in pol gradnje je v Marijinem mesecu maju končno nastopil trenutek otvoritve. David je nanjo povabil bližnje sorodnike.
Pri romanju je sodelovalo več kot trideset oseb. Ob prihodu so bili zelo presenečeni nad kapelico in njeno konstrukcijo. Izdelana je bila z veliko pozornostjo do detajlov, do vsakega kamna, z majhnim obokom …
Notri pa Marija, nebeška Kraljica, natančneje podoba Karmelske Matere Božje.
Zdaj prebivalci Cabezamesade občudujejo majhno kapelico, se tam zbirajo in molijo po Marijini priprošnji.
David pa je poln veselja, ko izve, da se kdo izmed domačinov poda h kapelici na obisk k naši Gospe: "Zelo sem navdušen, ko prejmem kakšno fotografijo koga, ki se je podal h kapelici. Verjamem, da so domačini ponosni."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
