Španski duhovnik Jožefmarija Escriva je deloval v 20. stoletju in širil sporočilo, da so vsi ljudje poklicani k svetosti, ki naj jo živijo na delovnem mestu, ob študiju, v svoji družini … kjerkoli so in karkoli delajo. Janez Pavel II. ga je razglasil za svetnika.
Pot do duhovništva
Rodil se je 9. januarja 1902 v španskem mestu Barbastra. Starši so bili zelo dosledni pri njegovi katoliški vzgoji, kar je imelo na njegovo življenje velik vpliv. Že kot otrok je začutil, da mu je Bog namenil posebno poslanstvo, a sam še ni vedel, kaj to je.
Da bi bil kar najbolj na razpolago Božji volji, je Jožefmarija sklenil, da postane duhovnik. Doštudiral je teologijo na papeški univerzi v Zaragozi in vzporedno tudi končal študij prava na državni fakulteti. V duhovnika je bil posvečen 25. marca 1925. Že dve leti pozneje je bil poslan v Madrid, da bi končal doktorski študij prava.
V Madridu je postal kaplan v bolnišnici in pomagal vsem slojem prebivalstva, tako revnim kot neozdravljivo bolnim in umirajočim. Ob tem pa je predaval na univerzi in pripravljal doktorat iz civilnega prava. Veliko redovnih ustanov ga je prosilo, da je zanje vodil duhovne vaje in pridigal zanje.
Ustanovitev Opusa Dei
Med duhovnimi vajami je Escriva 2. oktobra 1928 spoznal, da je njegovo poslanstvo ustanoviti Opus Dei (lat. Božje delo) kot pot svetosti v Cerkvi, ki je odprta za vse, posebej za ljudi v poklicih in delu, da bi tako vsi ljudje, moški in ženske, posvečevali svoje življenje. Ob tem pa pripadniki Opusa Dei ne bi izgubili svojega laiškega stanu.
Ob tem je Escriva ustanovil tudi Duhovniško družbo sv. Križa, ki je tesno povezana z Opusom Dei. Vanjo so tako vključeni škofijski duhovniki, ki sicer pripadajo svoji škofiji in s tem ne postanejo redovniki. Prvotno gledano pa je to omogočilo, da so nekateri člani Opusa Dei lahko pozneje prejeli duhovniško posvečenje.
Ob goreči podpori madridskega nadškofa in tudi drugih duhovnikov je Opus Dei doživel velik razmah in postal razširjen med preprostimi ljudmi.
Poznejše življenje
Leta 1946 je Escriva odpotoval v Rim in se leto pozneje za stalno naselil v večnem mestu, kjer ima Opus Dei svoj sedež. Leta 1950 je Cerkev potrdila Opus Dei in Družbo sv. Križa.
Ker je bil dobro podkovan v teologiji in pravu in zaradi dobrih vodstvenih sposobnosti, je Escriva postal sodelavec več rimskih kongregacij. Postal je tudi častni član Papeške teološke akademije, pozneje pa je ustanovil Rimski kolegij svetega Križa (danes univerza Svetega Križa – Santa Croce).
Poslanstvo Opusa Dei
Escriva je bil najprej učitelj duhovnega življenja in si je prizadeval, da bi vsi ljudje spoznali, da so poklicani k svetosti. Njegovo vodilo Posvečevati delo, posvečevati se v delu in z delom posvečevati druge je bilo odraz njegovega cilja in cilja Opusa Dei. Poudarjal je, da je potrebno združevati delo, molitev in apostolsko delovanje v trdno enoto.
Escriva je umrl 26. junija 1975 na sedežu Opusa Dei v Rimu zaradi srčnega infarkta. Prav tam v cerkvi počiva njegovo telo, kamor se vsako leto zgrne veliko romarjev. Ob njegovi smrti je imel Opus Dei 60.000 članov iz 80 narodov in vseh petih kontinentov.
Njegovo najbolj znano delo je Pot, kjer je zapisal 999 misli za različna področja življenja. Knjiga je prevedena v več kot 43 jezikov (tudi slovenščino) in je izšla v skoraj pet milijonov izvodih.
