Zakaj mladi ne hodijo pogosteje k sveti maši? Kaj storiti, če obiskovanje obredov postane le še tradicija? Kako naj stvari, ki jih slišimo in doživimo pri maši, prenesemo v svoje življenje? Vprašanja niso ostala brez odgovorov. Salezijanec Klemen Balažič je bil gost dijaka Jakoba Erhartiča v tokratni epizodi oddaje Reflektor.
Klemen Balažič je salezijanec, ko svoje življenje posveča duhovnemu spremljanju mladih. 15 let je v Želimljah v Domu Janeza Boska deloval kot vzgojitelj in v Gimnaziji Želimlje učil vero in kulturo, zadnja tri leta pa je na Rakovniku odgovoren za fante, ki želijo postati salezijanci. Kot sam pravi, se med mladimi res dobro počuti, zato še naprej vodi duhovne vaje za mlade in v spovedih sliši marsikaj. Tudi to, da je komu maša dolgočasna.
"Mislim, da so mladi samo odraz družbe. Tudi odrasli ne hodijo več toliko k maši. Vzrokov je več," je prepričan Balažič. "Nekateri pravijo, da je maša dolgočasna, da ne vidijo koristi od tega, da v nedeljo zjutraj vstanejo, si rečejo, da bodo izkoristili ta čas za učenje ali počitek. Zdi se mi, da je naloga vseh nas, ki delamo z mladimi, da mašo osmislimo ne kot obveznost, ampak predvsem kot veselje. Človeku, ki razume globlji smisel maše, ni več problem hoditi k maši ob nedeljah in morda celo med tednom."
Preberite najodmevnejše misli s pogovora:
Dejal je, da je lepota maše v tem, da svoje življenje vključimo v Jezusovo odrešenjsko daritev. "Že na začetku, ko prideš k maši, narediš križ. S tem nakažemo, da stopamo v drug prostor. Prej smo bili v svetu tekmovalnosti, primerjanja. Tudi mladi igrajo mnoge različne vloge: doma, v šoli, med prijatelji … Ko pa prideš k maši in narediš križ, pa vstopiš v prostor Svete Trojice. V prostor, kjer si ljubljen in sprejet takšen, kakršen si. Brez mask, brez pritiska, pod katerim danes tudi mladi živijo."
V pogovoru z dijakom Gimnazije Želimlje Jakobom Erhartičem se Balažič sprehodi čez dele svete maše in jih osvetli z besedami, ki iz drugačne perspektive osvetljujejo bogoslužje.
Pri darovanju mlade povabi, naj tudi sami pred Jezusa na oltar v duhovnem smislu položijo svoje skrbi, pa tudi misli, ki jih raztresajo med mašo, in se od njega učijo, kako biti pogumen. "Naredimo podobno kot Jezus: izročimo svoje življenje nebeškemu Očetu. Tudi Jezus je na križu rekel: Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Kolikokrat imajo mladi občutek, da so v svoji stiski sami. Pa niso sami, imajo prijatelje, starše, pa tudi nebeškega očeta. Nikoli nismo sami – to nas uči osrednji del maše."
Poudari pomen skupnosti: "Kristjan ne more biti sam, ker smo ustvarjeni po Božji podobi. Tudi Bog ni sam, ampak so Oče, Sin in Sveti Duh. Tudi mi ne moremo sami živeti krščanstva. Ko mi kdo reče, da živi svojo vero, sam, nekje v gorah, gozdu, to ni krščanska vera. Največja zapoved krščanske vere je ljubezen in ljubezni ne moreš živeti sam, ampak smo skupaj. V krščanstvu se vedno znova vrnemo v skupnost, ne gre drugače."
Klemen Balažič je povedal tudi nekaj smešnih anekdot, ki jih je pri maši doživel še kot ministrant. Smeha tudi kot mašnik ne preganja: "Včasih mislim, da so ljudje prisotni pri sveti maši, kot bi bili na sodišču, vsi resni, zatopljeni v svoje strašne misli; in moram reči, da je treba ljudi razbremeniti. Še nekaj: jaz oznanjam veselo novico. In kako naj oznanjam veselo novico, če so ljudje in še jaz, zamorjeni? Zdi se mi, da je veselje zelo pomemben del liturgije. Ne slab humor, ampak pristno in dobro veselje pa mora biti."
V tokratni epizodi oddaje Reflektor z naslovom Zakaj mladi ne hodijo več k maši? Boste izvedeli tudi nekaj nasvetov za boljšo molitev, za dobro pripravo na sveto mašo in zakaj se je za k maši potrebno lepo obleči. Oglejte si jo na Youtube kanalu Družina media.
