Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
Ned, 24. oktobra |
Sveti Anton Marija Klaret
Aleteia logo
home iconUmetnost in potovanja
line break icon

V ta samostan romarji prihajajo že 1000 let

EINSIEDELN

Jean-Marie Duvoisin | @KlosterEinsiedeln

Merche Crespo - objavljeno 01/07/21

Einsiedeln je največje Marijino božjepotno središče v Švici. Vsako leto se tja odpravi na tisoče romarjev, da bi obiskali kapelo milosti s Črno Marijo. Einsiedeln je tudi izhodišče romarjev, ki se iz te alpske dežele odpravijo v Kompostelo

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

V prostrani dolini na jugu Züriškega jezera med visokim gorovjem leži vasica Einsiedeln, ki je dom velikemu baročnemu samostanu. Njegovo ustanovitev pripisujejo svetemu Majnardu, puščavniku, ki je okrog leta 835 živel v tamkajšnjih gozdovih.

Od puščave do benediktinskega samostana

V čast temu svetniku je kraj dobil ime. Einsiedeln pomeni puščavnik. Majnard se je namreč odločil zapustiti svojo opatijo, da bi živel sam v gozdu. Tu je ostal nekaj let in ob potoku zgradil kapelo, kjer je svetnik častil podobo Device Marije. Danes na tem mestu stoji samostan.

Več desetletij jer svetnik živel v gorah, potem pa so ga 21. januarja 861 tatovi, ki jim je ponudil zavetje, umorili. Posnemajoč njegov zgled, so se v okolici naselili drugi puščavniki in začeli romati k Mariji.

Po nekaj letih je častitljivi pater Eberhard leta 934 puščavnike združil v skupnost, ki je zaživela po pravilih svetega Benedikta. Eberhard je postal prvi opat. Na ta način je nastal benediktinski samostan Einsiedeln.

Napadi in reforme

Skozi stoletja je samostan doživel veliko sprememb in tudi napadov. Skupnost se je uprla Luthrovi reformi in preživela vdor Napoleonovih čet, ko so francoski vojaki oplenili samostan in odnesli Črno Marijo (ne vedoč, da gre za kopijo). Njeno kapelo so uničili, a so jo pozneje obnovili.

Le nekaj let pred tem so samostan in cerkev obnovili v današnjem slogu in obliki. Za spremembe in razširitev je bil zadolžen eden od menihov, Kaspar Moosbrugger. Cerkev je baročna, čeprav na zunaj stroga in preprosta, znotraj pa bogato okrašena. Dela so končali leta 1770.

Prav tako so razširili trg pred vhodom v samostan, da lahko nudi zavetje vsem obiskovalcem in romarjem, ki pridejo do samostana. Za božič na trgu postavijo čudovit božični sejem.

Napad na podobo Črne Marije

Prvotni Marijin kip se je na žalost izgubil, verjetno v enem od požarov ali napadov, ki jih je samostan doživel v vseh teh stoletjih. Devico z detetom, ki jo danes častijo v Einsiedelnu, je izdelal neznani umetnik sredi 15. stoletja.

Marijina podoba je shranjena v lepo okrašeni kapelici iz črnega marmorja – Gnadenkapelle – ki stoji sredi cerkve, prav nad izvornim mestom, kjer je bila puščava svetega Majnarda. Tu hranijo tudi svetnikove relikvije.

Črna Marija iz Einsiedelna je z leti počrnela zaradi dima sveč in kadila. Kot je bilo omenjeno, so francoski vojaki l. 1798 nevede ukradli kopijo, original so zakopali na bližnjem hribu Mythen in jo nato odnesli v Predarlsko, kamor so menihi zbežali.

Današnja Marijina podoba

Ko se je črna Marija lahko vrnila v leta 1815 prenovljeno kapelo v Einsiedeln, so menihi najeli slikarja Johanna Adama Fuetscherja, da jo je očistil in ji povrnil prvotno barvo.

Ko pa je bila enkrat očiščena, je to imelo nenavaden učinek na njene častilce, ki so se navadili moliti k Črni Mariji. Odločili so se, da ji vrnejo temno barvo, ki jo nosi še danes.

Na spletu najdete video o dragocenih Marijinih oblačilih. Verjetno gre za najbolje oblečeno Devico na svetu.

Postaja na poti v Santiago

Po drugi strani je bil samostan Einsiedeln že v srednjem veku priljubljena postaja na romarski poti k svetemu Jakobu v Kompostelo. Nemški menih Hermann Künig je že leta 1495 zapustil romarski vodnik do Kompostele.

Vanjo je samostan vključen kot izhodišče srednjeevropske poti. Na začetku vodnika romarju svetuje: “Najprej se odpravi v Einsiedeln. Tam boš našel odpustkov na zalogo.”

Iz Einsidelna pot vodi do Luzerna, Freiburga in Ženeve, nato pa po dolini reke Rone in jugu Francije. V Španijo vstopi pri Roncesvallesu in nato nadaljuje po francoskem Caminu do Santiaga.

Romarji, ki v Einsiedeln pridejo od najdlje, pridejo po poti, ki vodi od Züriškega jezera in se povzpne na prelaz Etzelpasshöhe (950 m) do Einsiedelna; od tam se ponovno vzpnejo na Haggenegg (1414 m) do mesta Schwyz, ki je glavno mesto tega švicarskega kantona.

Zanimivo je, da je Haggenegg za Pireneji drugi najvišji vrh na Jakobovi poti. Zato si je treba v Einsiedelnu nabrati moči in se dobro pripraviti na vzpon. 

Samostan torej romarjem nudi zatočišče, tam dobijo tudi žig za romarsko knjižico. Romarji so povabljeni k mašam in blagoslovu romarjev.

Švicarsko versko središče

Nedvomno je Einsideln najbol veličasten samostan v Švici in tretje najbolj priljubljeno Marijino svetišče v Evropi (za Lurdom in Fatimo). Vsako leto privabi več kot dvesto tisoč romarjev, ki obiščejo Črno Marijo in sodelujejo pri verskem življenju menihov.

Vrhunec za obiskovalce in romarje je vsak dan ob 16.30, ko se menihi v procesiji odpravijo od prezbiterija do Črne Marije in pojejo Salve Regina  v svoji štiriglasni polifonični različici.

Samostan je odprt vsem verujočim, ki lahko sodelujejo v molitvenem življenju samostana. Vsak dan imajo češčenje pred Najsvetejšim, vrsto maš, redno pa seveda molijo hvalnice, večernice, sklepnice in rožni venec. Einsiedeln je vsekakor postal versko središče katoliške Švice.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

Tags:
samostan
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
Landen Hoffman
Sarah Robsdotter
6-letnik, ki so ga vrgli z balkona v tretjem nadstropju: “Angeli ...
2
Tina Martinec Selan
“Moža so že večkrat vprašali, ali ima vse otroke z isto ženo”
3
martin golob maša za motoriste
Martin Golob
Nepozabno: pri maši še nikoli nisem videl toliko usnjenih jaken, ...
4
Urška Kolenc
Ko v družino zareže alkohol: “Žal mi je, da se nisem šel zdravit ...
5
Aleteia Poljska
Otroške anekdote v cerkvi, ki vas bodo nasmejale do solz
6
Ewa Rejman
Zakonca o posvojitvi treh deklic: “Posvojitev je kot nosečnost, k...
7
FAMILY KIDS
Lidia Konar
Izgubila sta sedem otrok. Zdaj jih imata devet – dva na zemlji, o...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.