Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Ko postanete mama, se vaš svet spremeni. Kako lahko dosežete, da ta novi svet ne bo napolnil celotne pokrajine vašega življenja?
Pred več kot osemdesetimi leti je katoliška pedagoginja Madeleine Daniélou pisala o nevarnosti, da bi si mame dovolile, da bi njihovo telo in dušo pogoltnile materialne skrbi, skrb za izobrazbo in družinski ritem.
Njena analiza je osvobajajoča: namesto obtoževanja moških, ker ne prevzemajo svojega deleža gospodinjskih opravil, in namesto spodbujanja, da bi to breme prevzeli na svoja ramena, se problema loti z druge strani.
Te situacije ne vidi kot breme, ampak kot odgovornost: kako lahko zagotovimo, da odgovornost, ki jo prinaša materinstvo, ne postane teža, neznosno breme in vir neskončnega negodovanja?
Kako naj vemo, kako dodeljevati naloge in prepuščati nekatere stvari, obenem pa sprejeti stvari, ki so zares pomembne? Kako lahko zagotovimo, da bomo živele to odgovornost kot svobodno in zadovoljujoče poslanstvo? Ti nasveti nam lahko pomagajo.
1vzemite si čas za tišino in razmislite o nekaterih stvareh
V življenju, kjer ni prostora in časa za tišino, je dnevne dogodke nemogoče razvrstiti od bolj pomembnih (otrok, ki ponoči joka) do manj pomembnih (jedilnik v šolski kuhinji). Predvsem pa je nemogoče tehtati in razumeti, kaj je za nas resnično pomembno.
Le zunanja in notranja tišina nam omogočita, da stvari uredimo in spremenimo občutek, da smo obremenjene, v zavedanje odgovornosti. In to je zelo pomembno: breme nam je določeno, medtem ko odgovornost prevzamemo.
Še enkrat – le tišina, ta čas, ki si ga vzamemo in ko ne delamo, nam pomaga pri razločevanju, katere naloge moramo dodeliti. Koliko žensk se pritožuje, da nimajo nobene pomoči, obenem pa ne spustijo iz rok stvari, za katere menijo, da jih naredijo bolje od svojih mož! Le v tišini bomo slišale rešitve in nasvete, ki nam jih govorijo naš um, spomin in srce.
2intelektualna hrana
Vse ženske vedo, kakšna situacijska bistroumnost je potrebna za skrb in vzgojo otrok. Velika skušnjava je, če svoje zanimanje osredotočimo le na področja, ki nam bodo pomagala izboljšati naše starševstvo. Madeleine Daniélou opozarja na potrebo po intelektualnem in kulturnem življenju ženske.
Ta intuicija, ki se zdi očitna, je danes bistvena. Zakaj? Ker je dvoplastno življenje mnogih žensk – služba in družina – povsem osredotočeno na služenje. Dan v službi, pa naj bo še tako vznemirljiv in bogat, že po naravi sami določajo interesi drugih ljudi: strank, pacientov, študentov … Podvoji se z "drugim dnem" v služenju družini.
Iluzorno bi bilo misliti, da je delovni dan lahko nadomestilo za notranjo prenovo. Ženska, ki čez dan izpolnjuje naročila ali pa kliče dobavitelje, ženska, ki pregleduje paciente in piše recepte, bo za to uporabila svoje sposobnosti in pridobila še nove spretnosti. A vendarle te dejavnosti ne bodo nahranile njenega duha.
Vsaka ženska mora v svojem urniku zavzeti mesto, ki si ga zasluži – prvo mesto. Ko ji je zagotovljena duhovna, kulturna in intelektualna hrana, bodo tudi vsi, ki so od nje odvisni, našli svoje mesto, ki bo najboljše zanje. Imeli bodo koristi od njene notranje svobode, radovednosti duha, psihične razpoložljivosti in sposobnosti razumevanja.
3pustite se voditi svetemu duhu
In ne nazadnje, življenje po duhu je življenje, ki ga vodi Sveti Duh – ko si damo priložnost za to, da prosimo in poslušamo.
V srcu moramo prisluhniti tistemu, ki nas bo vodil, ko ne bomo vedele, kako se odločiti; tistemu, ki nam bo dal moč, ko nas bodo premagale enoličnost, rutina in depresija; tistemu, ki nas bo učil modrosti, ko bomo spet in spet premlevale navidezno brezupna vprašanja.
Vsakič, ko kličemo Svetega Duha, si pošljemo to koristno sporočilo: Podal si se na pot, ki te daleč presega, zato ti Bog želi pri tem pomagati. Ta odgovornost ni težka, ker nisi sama. Ni težka, je vzvišena. Ta družina, ki jo vodita skupaj z možem, je pustolovščina, ki je več kot le človeška.
Zdraviš telo in dvigaš duše in zato ti Bog zaupa to pustolovščino. Zmoreš z njim, saj te on drži za roko.
Takšen pristop je mogočen protistrup za obžalovanje, ki bi ga lahko prinesla psihična obremenitev materinstva, ki ni niti novost niti usoda ali prekletstvo. Je tudi protistrup, ki preprečuje, da bi se naš mentalni prostor skrčil in zaradi česar bo zlaganje vozička dobilo svoje pravo mesto, daleč za srčno bolečino naše najboljše prijateljice.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
