Britanski časopis The Guardian je objavil poročilo z mnenji strokovnjakov, v katerem kot “pandemične možgane” opredeljuje subtilno, a frustrirajoče duševno poslabšanje, ki se je pojavilo pri mnogih ljudeh v času pandemije.
Le kdo se v zadnjih 16 mesecih ni nikoli izgubil v rutinskih dejavnostih, ki jih opravljamo brez kakršnekoli osredotočenosti, kot je preklapljanje med odprtimi zavihki na računalniku ali zlaganje oblačil?
Pomanjkanje osredotočenosti, ki je med pandemijo pogost pojav pri mnogih ljudeh, je posledica tako imenovanih “pandemičnih možganov”.
Kot pojasnjuje avtorica članka Kelli María Korducki, je to rezultat nenehnega proizvajanja kortizola, stresnega hormona, ki ubija nevrone in zmanjšuje aktivnost v predfrontalni skorji, torej v predelu možganov, ki je odgovoren za spomin, koncentracijo in učenje.
Prekinitev dejavnosti
To močno sproščanje stresa je lahko povezano ne samo z dejstvom, da smo izpostavljeni smrtonosnemu virusu, ampak tudi z “večnim neznanim”, ki je postalo naša prihodnost, saj ne vemo natančno, kako in kdaj se bo vse končalo.
Kot pravi Mike Yassa, direktor Učne in spominske nevrologije pri UC Irvine Cente, pandemija ni bila le stresen dogodek, temveč skupek številnih sočasnih, življenjsko nevarnih stresorjev, ki so v določenem obdobju motili našo telesno aktivnost in življenjski ritem, kar se je raztezalo čez več mesecev.
“Pandemične možgane” lahko opazimo pri kliničnih preiskavah, ki so ocenjevale sivo snov posameznikov, omejenih na socialno izolacijo in osamljenost.
Gre za učinke, ki jih Barbara Sahakian, profesorica nevropsihologije na univerzi v Cambridgeu, označuje kot “globoke”. “Opazili smo spremembe volumna v amigdali, hipokampusu in temporalnem, čelnem, okcipitalnem in subkortikalnem predelu.”
Reverzibilno stanje
Dobra novica je, da je to stanje “pandemičnih možganov” reverzibilno, saj so možgani izjemno plastični in popravljivi.
“Nekaj časa bo trajalo, da si opomoremo od tega,” poudarja Mike Yassa, ki pravi, da so vsaj Britanci že na “poti okrevanja”, kar pa se vseeno verjetno ne bo zgodilo takoj. “Do te točke nismo prišli čez noč.”
Zato je treba skrbeti za duševno zdravje in delati stvari, ki olajšajo proizvodnjo kortizola, na primer meditirati, hoditi, telovaditi in celo poslušati glasbo, ki spodbuja proizvodnjo hormonov, ki ustvarjajo občutke empatije in dobrega počutja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
