Leta 2012 je Lukas Dorfbauer odkril domnevno izgubljeni spis škofa Fortunacijana Oglejskega. Zakaj je to odkritje zbudilo toliko zanimanja med strokovnjaki? Kaj sploh vemo o njem?
Odkritje
Lukas Dorfbauer, avstrijski strokovnjak, ki je odkril izgubljeni spis, pojasni, da delo ni bilo odkrito med arheološkimi izkopavanji, niti ni prišlo v javnost iz kakšnega tajnega arhiva, ampak je veliko zbirk in srednjeveških knjig, katerih vsebina ni dovolj poznana, saj je nihče ni raziskal.
Strokovnjaki so našli ohranjene tri fragmente (dele) Fortunacijanovega dela Razlage evangelijev, ne pa celote. Delo je veljalo za izgubljeno, nato pa ga je leta 2021 omenjeni strokovnjak odkril v digitaliziranem rokopisu kölnske knjižnice.
Fortunacijanov čas
Fortunacijan je bil škof v mestu Aquileia (Oglej) v 4. stoletju po Kristusu, ki je bilo pomembno krščansko središče tistega časa in tudi pozneje. Od tu izvirata tudi papež Pij I. in antični pisatelj Hermas, krščanstvo pa naj bi v Oglej prinesla sveta Mohor in Fortunat, pri nas zelo razširjena svetnika.
4. stoletje je bilo čas arijanske krize (po duhovniku Ariju, ki je govoril o podrejenosti znotraj Svete Trojice – le Oče je resnični Bog, Sin ni pravi Bog, je podrejen Očetu), ki je močno zaznamovala tudi Oglej.
Fortunacijan je bil škof od okoli leta 340 pa do svoje smrti okoli leta 370. Njegov čas je bil pomemben zaradi verske krize v Cerkvi, Oglej pa je bil zaradi svoje lege pomembno križišče med vzhodom in zahodom.
Fortunacijanov pomen
O življenju škofa Fortunacijana je malo znanih dejstev. Glede na njegovo škofovsko mesto in druge zapise vemo, da je sodeloval na več sinodah (škofovskih zborovanjih), kjer so med drugim razpravljali o problemu arijanskega krivoverstva. Ti dokumenti niso povsem jasni, zato ne moremo gotovo trditi, katero pozicijo je zastopal in kakšen vpliv je imel na dogajanje.
Krščanska vera je bila takrat močno prepletena z družbenim dogajanjem, mešali so se verski in politični spori, na škofe so vladarji izvajali pritisk, naj se opredelijo za določeno versko pozicijo, in podobno.
Dejstvo, da je bil Fortunacijan izvoljen za oglejskega škofa, nam pove, da je bil sprejemljiv tako za kristjane kot za arijance, saj so bili oboji prisotni v Ogleju. Bil je torej posrednik med sprtima stranema.
Pomen odkritja Razlage evangelijev
Delo naj bi nastalo v letih 343–355, vendar nastanka ni mogoče natančno določiti. Je pomembno delo, saj predstavlja začetek latinske eksegeze (razlaganje Svetega pisma) in je najstarejši do sedaj odkriti latinski komentar k evangelijem.
Strokovnjaki pravijo, da je bil začetnik tega področja že sveti Viktorin Ptujski, a njegovo delo velja za izgubljeno. Sklepajo, da se je Fortunacijan opiral prav na Viktorina.
Na Fortunacijana se večkrat sklicuje in ga omenja tudi sveti Hieronim, ki še danes velja za pomembno avtoriteto na področju Svetega pisma. Hieronim je tudi sam bral Fortunacijanovo delo, kar je za raziskovalce še pomembnejše.
Takole o Fortunacijanu v spremni študiji zapiše frančiškan Jan Dominik Bogataj:
“Fortunacijan Oglejski se pokaže kot izjemna osebnost pozne antike, saj je imel stike s cesarji, obenem pa je vodil eno izmed pomembnejših latinskih krščanskih središč. Očitna je njegova mediacijska vloga in krmarjenje v zahtevnih (cerkveno-)političnih situacijah, vendar je na podlagi znanih obravnavanih virov težko podati verodostojno zgodovinsko oceno njegovih teoloških usmeritev in morebitnih nihanj le-teh.“
