Stres je način odzivanja na izzive ali zahteve. Če se pojavlja občasno, je lahko pozitiven, saj nam pomaga, da se izognemo nevarnosti ali da izpolnimo rok oddaje neke naloge. Ko pa stres traja dlje časa, lahko škoduje našemu zdravju.
Vsakodnevne skrbi so lahko stresne. Če iščemo rešitve v psihološki in biološki dimenziji, bomo našli koristne nasvete, kot so: kakovosten počitek, gibanje, dejavnosti, ki nas veselijo, uporaba tehnik sprostitve ali meditacije itd.
Obstajajo tudi duhovni nasveti, ki nam pomagajo spremeniti perspektivo, s katero se soočamo z resničnostjo, da jo vidimo skozi Božje oči. Tako lahko živimo bolje in rastemo v vrlinah.
Skrbi so del življenja
Skrbi so v duši kot nenehen in nežen nasprotni veter, ki pticam omogoča letenje. Poskusite to upoštevati, ko se spopadate z monotonostjo dela, spremembami urnikov, hrupom sosedov, nestrpnimi vozniki, družinskimi težavami itd. Vse te okoliščine so priložnosti za življenje v milosti in na poti svetosti.
Zaupanje Bogu
Nekateri stresni dogodki so lahko resnične nevihte. V večini primerov zahtevajo spremembe in prilagoditve vedenja: poroka, nova služba, smrt ljubljene osebe, brezposelnost, upokojitev, nosečnost, finančna kriza, selitev v drugo mesto, bolezen itd. Kako se s tem duhovno spoprijeti?
Poskusite zaupati, da od Boga ne more priti nič slabega in da zna Bog tudi s krivimi črtami pisati naravnost. Dajte vse, kar je v vaši moči, da razrešite te situacije. Zaupajte Bogu, da bo poskrbel za vse ostalo. Zaupajte v Očetovo usmiljenje in se spomnite, da Jezus v evangeliju vedno prosi ljudi za nekaj njihovega truda, preden stori čudež.
Ljubezen do Boga
Najhujše trpljenje je tisto, ki ga zavračamo. Trde preizkušnje so sicer lahko del resničnosti, vendar če nas začne skrbeti, oslabimo v naših srcih in tako izgubimo svobodo in notranji mir. Če bomo bolj ljubili Boga in mu bolj zaupali, bomo lahko jasneje zaznali neskončno dimenzijo našega življenja in tako ne bomo nikoli obupali.
Neuspehi, ne glede na to, kako slabi se nam zdijo, imajo pomembno vlogo v življenju vsakogar. Preprečujejo nam popoln nadzor nad našim življenjem in našim časom, preprečujejo nam, da bi se zaprli v svoje projekte, načrte ali presoje ali da bi Boga izključili s svojega obzorja.
Najslabše, kar bi se nam lahko zgodilo, bi bilo ravno to: da bi bilo vse po naši volji. To bi pomenilo konec rasti predvsem v veri, zaupanju in ljubezni do Boga.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
