Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
Sre, 22. septembra |
Sveti Mavricij
home iconŽivljenjski slog
line break icon

Pevec Čukov o poklicu vzgojitelja: “Pomembno mi je, da otroci čim prej postanejo samostojni”

Fotografija je last Jerneja Tozona.

Andreja Hergula - objavljeno 17/08/21

"Pomembno mi je, da otroci čim prej postanejo samostojni"

Jernej Tozon, 41-letni priljubljeni pevec skupine Čuki, vsega ne stavi le na glasbo. Opravlja tudi poklic vzgojitelja predšolskih otrok, s katerimi zna uživati, prepevati, se igrati, vešč pa je tudi postavljanja meja. Kot pravi, so meje nujno potrebne za zdrav razvoj otrok. Zaupal nam je, da si želi tudi svojih otrok. Sam izvira iz velike glasbene družine, ima kar pet bratov oz. sester, s katerimi je bilo preživljanje prostega časa vedno živahno in v stiku z naravo.

Imate dinamičen poklic, ste vzgojitelj predšolskih otrok. Kakšen pristop imate do otrok v skupini? Ste popustljivi ali znate konkretno postavljati meje?
Menim, da mora imeti vsak vzgojitelj nad “tamalimi” nekaj avtoritete. Ti te znajo sicer kar hitro prinesti naokrog. Ko se človek tega zave, je že prepozno. (Smeh) Po drugi strani pa mora imeti vzgojitelj tudi malce otroka v sebi. Pri meni je oboje: znam biti ene vrste otrok, po drugi strani pa odreagiram in postopam odraslo. Otroku je namreč treba postaviti meje. To je še toliko bolj pomembno, ker smo zaradi dolgih delovnikov na žalost večji del dneva z otroki vzgojitelji, ne pa starši.

Vzgojitelj je tudi tisti, ki privzgaja vrednote. Kaj opažate, katerih vrednot pri otrocih danes primanjkuje?
Vse je odvisno od posameznika, družine, staršev in vzgoje. Zdi se mi, da je vrednote najlažje prenesti prek igre. Pomembno mi je, da otroci čim prej postanejo samostojni. Poleg tega pa je potrebno otroke prek postavljanja meja naučiti, kaj je prav in kaj ne, da se znajo opravičiti in zahvaliti, da znajo spoštovati človeka. Dandanes teh vrednot primanjkuje.

Kako sodelujete s starši? Včasih so najbrž večji zalogaj starši kot pa njihovi malčki …
S starši se veliko pogovarjamo. Temu so namenjene starševske oz. govorilne ure, pri katerih spregovorimo o težavah oz. o tem, ali bi se kje dalo kakšno stvar dodati. Običajno večjih težav ni, se pa najde kdo, ki mu je treba pomagati.

Ali z otroki v vaši skupini prepevate le pesmi Čukov ali se znajdejo na repertoarju tudi druge otroške pesmice?
Odvisno. Jaz delam v jaslih, zato tam večinoma prepevam vse, tako Čukove kot tudi otroške in ljudske pesmi. Starejši otroci, ki me že poznajo kot pevca Čukov, pa si večkrat zaželijo, da jim na kitaro zaigram Ko ko ko in druge uspešnice. Otroci takrat vzamejo v roke druga glasbila in tako naredimo mini orkester, kjer otroci radi sodelujejo.

Kaj o vas pravijo kolegice in kolegi v vrtcu? Imajo do vas “rešpekt” ali se v vrtčevskem okolju pozabi dejstvo, da ste pevec znane skupine?
To bi morali vprašati njih. (Smeh) Mislim, da name ne gledajo kot na Čuka, temveč na Jerneja kot osebo. Se pa pozna, da je v skupini en moški predstavnik oz. vzgojitelj. Menim, da je dobro, da sta v skupini tako vzgojitelj kot vzgojiteljica. Otroci na vsakega izmed njih gledajo drugače.

Tako je vzdušje bolj podobno družinskemu …
Tudi to je res.

Kaj počnete z vrtčevskimi otroki?
Veliko hodimo naokrog in preživljamo čas v naravi. Imamo srečo, da je v Škofji Loki veliko narave na dosegu roke. Ne predstavljam si, da bi delal v Ljubljani, kjer je sam beton. Z manjšimi otroki hodimo v naravo, s starejšimi pa tudi po muzejih, na grad, v poletnem času jih peljem na sladoled. Malo razvade mora biti. (Smeh)

Vas kaj mika imeti lastne otroke, glede na to, da imate lepo izkušnjo iz vrtca?
Upam, da jih bom imel. Tudi sam izhajam iz velike družine. Pustimo se presenetiti. Željo imam.

Katere so prednosti velike družine – lahko nam poveste iz prve roke?
Pri nas v družini je bilo vedno ogromno glasbe. Smo glasbena družina, kjer se je veliko pelo in igralo. Naša mama je bila dolgo časa z nami doma, saj je bil oče glasbenik in je veliko hodil po turnejah (Jernejev oče Tomaž Tozon je bil glasbeni producent, zborovodja, snovalec glasbenih srečanj in pevec v mnogih vrhunskih zborih ter zasedbah. Prepeval je tudi v Slovenskem oktetu, in sicer od leta 1978 do 1996, ter z njim prepotoval vseh pet celin, op. a.).

Mama je tako veliko skrbela za nas. Ogromno časa smo preživeli v škofjeloški naravi. Namesto da bi med poletnimi počitnicami hodili na morje, smo 14 dni ali več preživeli kar na Blegošu (1562 metrov visoki gori med Selško in Poljansko Soro, op. a.). Bilo je veliko druženja in glasbe.

Kako pa je zdaj, ko ste stari nekaj čez 40? Predvidevam, da se človek pri štiridesetih že konkretno izoblikuje in ga drugi ljudje ne morejo več tako enostavno premakniti, kar zadeva stališč. Katere so vaše ugotovitve o sebi do sedaj?
Zdi se mi, da se mi je čas pri 25 ustavil. (Smeh) Sem se kaj spremenil? Mogoče. Pravijo, da človek z leti postaja modrejši. Verjamem, da imam več izkušenj kot pred dvajsetimi leti. Sem pa v sebi še vedno en velik otrok.

Ste v lepi zvezi. Kako sta se z vašo Evo spoznala?
Spoznala sva se zunaj, na hribu.

Kaj cenite pri njej?
Eva ne izvira iz pevskih vod, prihaja iz druge zvrsti umetnosti – zelo lepo riše. Ustvarja portrete, po izobrazbi pa je arhitekta za notranji in zunanji dizajn. Tu je resnično dobra.

Verjetno pa ji glede na vaš javno izpostavljeni poklic ni vedno lahko. Zaupanje je tu najbrž ključno, kajne?
Zaupanje seveda mora biti, saj je temelj zveze. Če ga ni, zveza ne traja dolgo.

Sta skupaj z Evo med korono po spletu kaj spremljala Martina Goloba?
Z Martinom sva dobra prijatelja in se večkrat slišiva. Tudi med korono sva se. Martin Golob je bil leta nazaj v Škofji Loki duhovni pomočnik, tako da sva se spoznala že tedaj. Srečevala sva se tudi pozneje, ko sem hodil veslat v Bohinj. Martina dobro poznam in moram reči, da je “fejst” človek.

Omenili ste korono. Kako ste prenašali to obdobje? Vam je bilo težko ali ste se znašli?
Ni mi bilo preveč težko. Čez cesto imam hrib, zato sva z Evo veliko hodila tja oz. po drugih okoliških hribih. Kar zadeva slabe plati, sem tudi sam zbolel za covidom. Bolezen sem prebolel v težji obliki. Zdaj sem se cepil in upam, da bom imel za nekaj časa mir.

Nas lahko povabite na kak nastop Čukov, preden se bo družbeno življenje spet zaprlo?
Upam, da se to še ne bo zgodilo. Predolgo smo čakali na odprtje. Res pa je, da je kljub odprtju ljudi še vedno strah. Kar zadeva nastope – vseh ne držim v glavi. Ljudje si lahko pogledajo naš Instagram in FB stran, kjer vestno napovedujemo, kje se bomo nahajali.

Tags:
intervjuvzgoja
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
spela leskovar
Lojze Grčman
Prej je vse dni delala za šankom, po lekciji raka pa bistveno bol...
2
Mojca Purger
Družinsko življenje na morju: “Bolj pomembno je, s kom živiš, kot...
3
Angelic,Boy
Dolors Massot
Deček z izbiro darila za prvo sveto obhajilo osupnil vse
4
Patricija Kavčič
Tako mlada pa že poročena?
5
MARIA STELLA BARONE
Paola Belletti
“Šla sem čez osebni pekel, ki je trajal petdeset dni”
6
Katarina Berden
Vas zanima, kaj se je dogajalo v Stični? Poglejte!
7
MADELINE STUART,DOWN SYNDROME,MODEL
Sophia Swinford
Spoznajte Madeline ‒ svetovno znani supermodel z downovim sindrom...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.