Mati brazilskega duhovnika je postala redovnica v isti redovni skupnosti, ki ji pripada tudi njen sin. Oče Jonas Magno de Oliveira je razkril to posebno zgodbo o poklicanosti, ki je pritegnila pozornost na družbenih omrežjih.
V pogovoru za tiskovno agencijo ACI Prensa je mladi duhovnik povedal, da je klic v posvečeno življenje začutil pri osmih letih, ko se je z družino udeležil maše, pri kateri je opazil gorečnost škofijskega duhovnika. To ga je navdihnilo, da je svoje življenje posvetil Bogu.
Družina je sprva menila, da je njegovo zanimanje za posvečeno življenje le del otroških sanj, vendar je bil Jonas prepričan, da gre za nekaj večjega. Njegova mama, pripoveduje duhovnik, mu ni želela vsiliti njegove poklicanosti, ampak je ostala ob njem in ga učila kreposti: “Navdihnila jo je Naša Gospa, ki je vedno molčala in pustila Kristusu narediti, kar je moral.”
Jonas je bil star 13 let, ko je bila njegova mama povabljena na duhovne vaje svetega Ignacija Lojolskega. Medtem ko je dneve umika preživela v tišini, je sam živel s predavatelji v manjšem semenišču Inštituta Utelešene besede, kjer mu je rektor “pomagal razbrati skrbi, povezane s poklicanostjo, in potrditi, da je zares bil poklican”.
Mladenič se je odločil za vstop v semenišče. Ker je bil edini otrok, se je bal, da bo njegova mama Providencia ostala sama. Ona pa je imela zase druge načrte …
Dala na razpolago svoje talente
Sestre Inštituta Gospodovih služabnic, ki sestavljajo žensko vejo Inštituta za utelešeno besedo, so jo povabile medse. Ker je bila medicinska sestra, bi jim lahko pomagala skrbeti tudi za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, kar se je materi bodočega duhovnika Jonasa zdelo čudovito.
Sprejela je predlog in začela živeti pri redovnicah kmalu po tem, ko je njen sin vstopil v manjše semenišče.
Duhovnik Jonas je bil posvečen 8. maja 2020 in trenutno živi v Rimu, kjer se vsak dan zahvaljuje Bogu, “da je tako blizu svoji materi, da je tukaj, da je duhovnik, v misijonu, kjer dela in pomaga”.
Mladi duhovnik dodaja, da je poslanstvo njegove matere “neverjeten dar”:
“Kar zadeva poklicanost, večina ljudi pravi: oče ali mama sta bila proti … Toda pri meni ni bilo tako. Moja mama je bila za in ne samo za: zdaj hodiva za Kristusom po isti poti, z isto poklicanostjo in, kot da to še ni dovolj, z isto karizmo, kar je zelo posebno in razlog, da se vsak dan zahvaljujeva Bogu.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
