Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Na severu Sudana so poljski arheologi naleteli na redko najdbo; našli so temelje velike krščanske stolnice, ki je bila zgrajena v zgodnjem srednjem veku v času kraljestva Dongola in je bila do danes prekrita s peskom.
Kraljestvo Dongola je bilo ustanovljeno v 5. stoletju in je bilo del krščanske Nubije. Zaradi bogate trgovine je kraljestvo hitro raslo in se razvijalo. Kraljestvo Dongola, imenovano tudi Makurija, je imelo ugodno lego ob obrežjih Nila in je dobro izkoristilo svoja naravna bogastva, rudnike, oaze in ugodno prometno lego.
Zdi se, da je kraljestvo že v 6. stoletju prevzelo krščansko vero, ko so tja prišli misijonarji iz Anatolije. Takšnega mnenja so raziskovalci z varšavske univerze, ki so že leta 2018 med izkopavanji odkrili cerkev in samostan. Odkritje te velike stolnice maja lani potrjuje navzočnost kristjanov od 6. stoletja naprej, preden so vse močnejši napadi muslimanskega Egipta povzročili padec kraljestva.
Stolnica je neverjetno velika, zaradi česar domnevajo, da je imela pomembno vlogo. Za primerjavo: je petkrat večja od stolnice, ki so jo v šestdesetih letih preteklega stoletja odkrili v mestu Faras južno od tega najdišča.
V omenjeni stolnici so odkrili čudovite krščanske freske. Nekaj izmed njih danes hrani muzej v Varšavi, med njimi nadangela Mihaela, sveto Ano, Marijino mati v neobičajni drži in Jezusovo rojstvo.
V dongolski katedrali so našli tudi grob, verjetno enega prvih tamkajšnjih škofov, kar dodatno potrjuje domnevo, da je šlo za veliko in pomembno svetišče. S pomočjo 3D-rekonstrukcije raziskovalci domnevajo, da je bila katedrala zgrajena v treh nadstropjih in je imela vsaj eno kupolo.
V notranjosti so našli tudi stenske poslikave iz 10.–11. st. Na njih so v vrsto postavljene osebe, ki po vsej verjetnosti predstavljajo apostole.
Izkopavanja se bodo nadaljevala do leta 2023 in upamo, da bodo razkrila še več podrobnosti o krščanskih skupnostih v srednjeveški Afriki, katerih ostanki so zelo redki.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
