V športnem svetu Marjan Fabjan velja za neizprosnega trenerja, ki svoje varovance popelje do najboljših rezultatov. Kljub številnim uspehom najuspešnejši slovenski trener juda ostaja skromen in prizemljen, saj pravi, “da vsak uspeh s seboj prinese tudi odgovornost, ki pa se v javnosti premalo poudarja”.
Prav v teh dneh (24. avgusta, op. a.) mineva pet let od njegovega “poolimpijskega” peš romanja z Lopate pri Celju do Marijinega svetišča na Brezjah, ki je v javnosti poželo velik odziv.
Ob tej obletnici se odvija nadaljevanje takratnega romanja. Tokratni romar je p. Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj in gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah, ki se je ob obletnici Fabjanovega romanja ter v zahvalo za letošnje olimpijske medalje odločil, da se poda na peš romanje v obratno smer – z Brezij do Lopate. Romanje je naslovil Od Ria do Tokia, z Brezij do Lopate, 2016–2021.
Trenerjeva zaobljuba
Vrnimo se najprej v leto 2016. Takrat se je Marjan Fabjan s svojima varovankama Tino Trstenjak in Ano Velenšek z olimpijskih iger v Riu vrnil z zlato in bronasto medaljo, kar je izjemen uspeh, sploh ob dejstvu, da je bil nastop Ane Velenšek še dva tedna pred začetkom iger zaradi hujše poškodbe pod velikim vprašajem.
Trener se je takrat zaobljubil, da bo ob morebitni osvojeni medalji katere od varovank poromal na Brezje k Mariji Pomagaj. “Sem mož beseda in obljuba mi po prihodu domov ni dala spati. Tako sem se na partneričino veliko začudenje le nekaj dni po vrnitvi (20. avgusta 2016, op. a) brez kakršnihkoli priprav in z zgolj nekaj osnovne opreme odpravil na pot. Spremljal me je dober prijatelj,” pripoveduje.
Spletlo se je novo prijateljstvo
S 106 kilometrov dolgo potjo je z vmesnimi postanki opravil v štirih dneh. Zadnji del poti ga je spremljal tudi rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič in med njima se je spletla iskrena prijateljska vez.
Na vprašanje, kateri je njegov najlepši spomin z romanja pred petimi leti, trener Fabjan po krajšem razmisleku odgovarja, da zvok mogočnih zvonov, ki jih je slišal ob prihodu na Brezje, ter sinov pokal, ki mu ga je izročil na cilju.
V zahvalo za olimpijsko odličje in uspešno izpolnjeno obljubo je takrat trener Mariji Pomagaj poklonil kopijo bronaste medalje Ane Velenšek.
Blagoslov kapelice ob telovadnici
P. Robert Bahčič se je na peš romanje odpravil 25. avgusta (utrinke s poti si lahko ogledate na Facebook profilu Svetišče Brezje), z romanjem pa je po postanku v Kamniku nadaljeval naslednji dan in v večernih urah prispel do sedeža Judo kluba z’dežele Sankaku na Lopati pri Celju.
Po besedah Marjana Fabjana so ga “sprejeli otroci, ki so naša prihodnost, in ostali člani kluba ter prijatelji”. Patrova gesta mu izjemno veliko pomeni. V njej vidi iskreno zahvalo tako njemu kot celotnemu klubu in je po njegovih besedah eden redkih, ki mu je po letošnjih olimpijskih igrah (od koder je z varovanko Tino Trstenjak domov prinesel srebrno medaljo) izkazal tolikšno pozornost v javnosti.
Ob telovadnici je p. Bahčič blagoslovil kapelico, ki jo je Marjan Fabjan “po nekem družinskem sporu v okolici, ko so jo na prvotnem mestu na hribu morali podreti, leta 2017 dal prepeljati na sedanje mesto in jo rešil pred propadanjem”.
Ob tem upa, “da bo vse, ki se bodo ustavili ob njej, spodbudila k razmisleku, najprej o samem sebi, pa tudi o marsičem drugem, in da si bodo nabrali novih moči ob pogledu na naravo, ki se razprostira za kapelico”.
Na vprašanje, ali ima letos, ko je njegova varovanka Tina Trstenjak z olimpijskih iger v Tokiu prinesla srebrno kolajno, prav tako v mislih kakšno romanje ali drug izziv, pa Marjan Fabjan odgovarja: “To je bil enkraten podvig, usode ne smemo izzivati.”
