“Stična mladih mi je dala spoznanje, da biti kristjan ni nič sramotnega, negativnega. Prav nasprotno”

Vsi, ki se boste 18. septembra udeležili Stične mladih, ki bo letos potekala jubilejno 40. leto zapored, boste Klaro lahko srečali kje na prizorišču. Je namreč koordinatorka Stične mladih in vodja odnosov z javnostjo pri Katoliški mladini.

Sicer pa zase pravi, da rada potuje, spoznava nove kulture, preživlja čas s prijatelji in hodi v hribe. "Navdušena sem nad zgodbami, ki jih pripovedujejo črno-bele fotografije. Največji nasmeh na obraz mi narišejo trenutki, ko lahko z malenkostjo polepšam dan nekomu drugemu. Sem večni optimist, v vsaki situaciji vedno skušam najti nekaj dobrega oziroma pozitivnega."

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je zame jutro, ko me ne zbudi budilka. Ko se zbudim sama od sebe, ob zvoku prepevanja ptic. Nato pa imam čas, da v miru, brez hitenja skuham in spijem skodelico kave.

Tako jutro je pri meni zelo redko. Med tednom so jutra vedno hektična, saj imam navado poležavati do zadnje minute, tako da potem vedno hitim v službo. Vsake toliko pa se me kakšna sobota le usmili in mi nameni brezskrbno jutro. 

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
"Joj, spet sem pozna!" (smeh) Kot ste po vsej verjetnosti že razbrali, res nisem jutranji človek. Tako da zjutraj niti nimam časa razmišljati o čem drugem kot o tem, da me spet priganja čas.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Mislim, da nas večina žensk urejenost povezuje s samozavestjo. Ko smo urejene, se počutimo bolje, kar pa je v veliki meri povezano s pričakovanji, ki jih ima družba na tem področju do žensk. Osebno mi je bolj kot urejenost pomembno dobro počutje. Seveda sta v praksi te dve stvari zelo povezani. Kljub temu pa uživam tudi v dnevih, ko sem lahko cel dan v trenirki, s spetimi lasmi in brez ličil. In tudi ob teh dnevih se počutim super.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
V preteklosti mi je pri odkrivanju in razvoju osebnega odnosa z Bogom najbolj pomagala mladinska skupina v župniji. Zdaj pa imam srečo, da se pri Katoliški mladini vsakodnevno srečujem z vsebinami, ki mi pomagajo duhovno rasti. Pa ne samo vsebinami, tudi osebne zgodbe in izkušnje drugih mladih me navdihujejo, da vsak dan znova spoznavam, kako neskončna je Božja ljubezen.

5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Razporejanje časa je eden izmed težjih izzivov, s katerim se spopadam v zadnjem času. Priznam, da je na trenutke težko biti uspešen pri delu, najti čas za kvalitetno preživljanje časa z bližnjimi ter si hkrati vzeti še čas zase. Kljub temu se trudim, da si konec tedna vzamem čas za druženje s prijatelji, kakšen izlet in preostale stvari, ki me osrečujejo.

6. Ste del ožje pripravljalne ekipe, ki skrbi, da bo dogajanje v Stični mladostno in razigrano. Kaj bo letos še posebej drugačno in zanimivo, o čemer bodo mladi govorili še nekaj časa po vrnitvi iz Stične?
Letošnja Stična mladih prinaša kar nekaj sprememb. Z ekipo ustvarjalcev smo se od začetka trudili odgovoriti na potrebe in želje mladih, saj je festival v prvi vrsti namenjen ravno njim. Iz tega razloga menim, da jim bo najbolj ostala v spominu spremenjena časovnica – Stična bo namreč letos prvič celodnevna, večerni program bo letos res nekaj posebnega.

7. Kako se spominjate svoje prve udeležbe na festivalu in kako ga dojemate danes, ko ste del organizacijske ekipe? Kaj vsakoletno srečanje v Stični pomeni vam?
Sama sem Stično mladih prvič obiskala na začetku srednje šole. Še vedno se spomnim, kako nas je k udeležbi spodbudil naš župnik. Pa smo se z nekaj prijatelji res odločili za udeležbo. Videti toliko vernih mladih na enem mestu je bila zame nepozabna izkušnja. Kot večina mladih sem namreč tudi jaz po končani birmi nekoliko izgubila stik s Cerkvijo.

Stična mladih pa mi je dala spoznanje, da biti kristjan ni nič sramotnega, negativnega. Prav nasprotno. Občutek skupnosti, ki sem ga doživela v Stični, me je spodbudil, da sem se začela bolj vključevati tudi v mladinsko dogajanje v svoji župniji. Danes sem ponosna in hvaležna, da imam priložnost soustvarjati festival in v drugih mladih pomagati zanetiti iskro, ki jo nato širijo tudi med drugimi.

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Pri 21 sem sprejela najpogumnejšo odločitev v življenju in se za pet mesecev preselila v Amsterdam. Življenje stran od domačih in prijateljev je bilo polno izzivov. Kljub vsemu sem hvaležna za izkušnjo, saj sem imela priložnost živeti v drugačnem okolju, ki me je naučilo samostojnosti, predvsem pa mi je utrdila karakter.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Zelo enostavno – ne sekiraj se zaradi stvari, na katere nimaš vpliva oz. jih ne moreš spremeniti. Včasih sem se obremenjevala zaradi vsake malenkosti, zdaj pa vedno bolj ugotavljam, da na določene stvari nimam vpliva in da se zaradi njih ni smiselno sekirati. Energijo, ki bi jo porabila za to, raje usmerim v kaj bolj produktivnega.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Si ne predstavljam biti karkoli drugega. Smo izredno nežne, skrbne in sočutne, po drugi strani pa znamo biti tudi trmaste, naivne in (vsaj jaz) velikokrat po nepotrebnem kompliciramo. In seveda, hvaležne za moške, ki nas s svojimi lastnostmi in karakteristikami odlično dopolnjujejo.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.