Manca Kovačičje ilustratorka, ki je svoje znanje risanja izpolnjevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njene ilustracije krasijo pesniške knjige za otroke, slikanice, videospote … Po študiju je potovala po Evropi in Aziji, svoj novi dom pa je našla na Novi Zelandiji.
Zaupala nam je, kaj odkriva v ilustracijah in kako živi svojo ženskost.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva se začne z jutranjo svetlobo, brez budilke, spontano. Jutro je sproščeno, nikamor se mi ne mudi, čas imam za sprehod v gozd in za zajtrk, utrgan iz domačega sadovnjaka ali morda nabran z gozdne jase, kjer včasih najdem jagode, maline. To je moj najljubši začetek dneva doma, v Sloveniji, tu, na Novi Zelandiji, so pa najlepša jutra, ko se zbudim ob oceanu. Tako da: ja, se zgodi.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Iskreno? Zjutraj pred ogledalom nisem prav zgovorna. Včasih se nasmehnem, včasih se namrščim. Največkrat le strmim vase, v svoj pogled, med umivanjem zob. Včasih se vprašam, kaj lahko danes lepega storim zase, kako si lahko pomagam, da bo dan lep in najbolj pravi zame. Je pa to vprašanje dober opomnik zame, da s tem začnem in si morda rečem: “Ej, bejba, dobro izgledaš.”
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Ker mi daje dober notranji občutek. Ker mi pomaga, da se dobro in samozavestno počutim v svojem telesu. Ker je nekaj lepega v odkrivanju, na kakšen način se lahko uredim, da se bom dobro počutila v tistem trenutku, v tistem dnevu. Pa lahko včasih to pomeni le, da si nadenem uhane, ki jih rada nosim. Ali pa da obujem rdeče nogavice.
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Zame je vedno na prvem mestu stik z naravo. Od nekdaj se dobro počutim v gozdovih, del dnevne rutine je zame dolg sprehod v gozd. Čas zase. Rada sem med ljudmi, a se dovolj dobro poznam, da vem, da potrebujem čas zase, da se zares prenovim in napolnim.
V Sloveniji je bil vedno gozd. Na Novi Zelandiji ljubezen do gozdov ostaja, četudi so gozdovi tu drugačni. Kar sem odkrila tu, je ljubezen do oceana. Dolge peščene plaže, glasen veter, divji valovi. Čas zase, stik s sabo. Prosto pisanje, risanje. Gibanje. Vožnja v avtu, z glasbo, na katero si lahko dam duška in pojem na ves glas. In pa dober pogovor, sproščen smeh z ljudmi, ki so mi blizu.
5. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Pred dvema letoma sem se udeležila polletnega programa na grškem otoku Aegina, School of All Relations. To je bila zame intenzivna izkušnja poglabljanja vase, vpogleda in razumevanja v lasten odnos do sebe, do ljudi in odnosov, do sveta okrog sebe. In tako kot je bilo to obdobje izjemno bogato v močnih, polnih in lepih izkušnjah, je pogled vase pomenil tudi preizkušnjo.
Ker v resnici ni vedno lahko odpreti oči in najti v sebi razumevanje in prostor za vsa občutja, načine delovanja in doživetja, ki so včasih naša lastna, včasih pa le prevzeta iz okolice, a tako ponotranjena, da četudi s takim načinom delovanja delujemo proti sebi, je to edini način, ki ga poznamo. Kar sem se v procesu naučila, in se še vedno učim, je pomembnost posluha do svojega lastnega glasu, impulzov in svoje notranje resnice. Pomembno je, da postaviš sebe na prvo mesto in slediš svoji notranji poti. Pa čeprav je ta morda popolnoma drugačna od vseh do sedaj poznanih.
Obenem pa vidiš čudovito različnost vseh ljudi, ki jih srečamo v življenju. Kako lepa je edinstvenost vsake posamezne zgodbe in kako lepo je, ko se v druženju in povezovanju lahko medsebojno bogatimo.
6. Ste ilustratorka. Zakaj ste se odločili za ilustracije? Kaj vam je pri njih najbolj všeč?
Za to sem se na neki način odločila po naključju. Vedno sem rada risala, ustvarjala, za program ilustracije na ALUO pa sem izvedela šele v času vpisovanja na fakulteto. In sem dala stvari priložnost. Hvaležna sem za to izkušnjo, na Akademiji sem pridobila veliko veščin, tehničnih in izraznih.
Ilustracija mi postaja vedno bolj ljub način izražanja. Obožujem raziskovanje izraznih možnosti skozi preizkušanje tehnik in stilov ustvarjanja. Všeč mi je, da skozi podobo lahko gradiš zgodbo, zajameš občutek, spregovoriš o tematikah in resnicah, ki so pomembne, ki ti dajo nekaj čutiti in se morda dotaknejo in nagovorijo še koga drugega.
7. Kako bi opisali svoj slog risanja? Na kaj se pri ilustracijah najbolj osredotočate?
Mislim, da sem še vedno v fazi raziskovanja in odkrivanja lastnega sloga risanja. V ilustracijah mi je pomembna pozornost na detajle, prav tako pa tudi ekspresija poteze. Rada uporabljam naravne, zemeljske tone, motivi ilustracij pa so pogosto narava, ljudje in poskus zajemanja občutka, vzdušja. Predvsem gre za navdih. Nekaj, kar se me notranje dotakne, bo na tak ali drugačen način našlo pot na papir.
8. Živite na Novi Zelandiji. Katere so glavne razlike v življenju tam in v Sloveniji?
Splošno vzdušje dežele in življenja na Novi Zelandiji je izjemno sproščeno. Ljudje so prijazni in odprti, predvsem pa podpirajo drug drugega.
Morda je glavna razlika, ki jo lahko opazim, v načinu življenja, veliko večja fleksibilnost in sproščenost v spremembi življenjske poti in poklicne usmeritve ljudi na katerikoli točki v življenju. Ljudje zamenjajo službo in na primer iz odvetniške pisarne odidejo ter se lotijo dela v nasadu sadja. Pa od življenja v hiši do upokojitve do prodaje hiše in nakupa avtodoma, s katerim potem potujejo po državi. Imajo pogum za poskušanje novega v življenju. Tu je neka večja lagodnost, udobje in neobremenjenost.
Ni nekega pravila, je pa vsaj po mojih izkušnjah z ljudmi sprememba življenjskih usmeritev in prioritet nekaj naravnega. Veliko več je kulturne raznolikosti, ljudje prihajajo z vseh koncev sveta. Velik poudarek je na življenju z naravo. Zunanje aktivnosti in šport v naravi so velik del vsakdana.
9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Vse, kar pride, tudi mine, pa naj bo dojeto kot dobro ali slabo – perspektiva je vedno stvar izbire.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker ni pravila, kaj naj to pomeni, in je celo življenje lahko odprta pot in priložnost za raziskovanje tega vprašanja.
Ženska ženski
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
