Maria Cristina Cella Mocellin je leta 1993 rodila svojega drugega otroka in kmalu zatem spet zanosila.
Med tretjo nosečnostjo pa se ji je v nogi žal znova pojavil tumor in zdravljenje s kemoterapijo bi ogrozilo življenje njenega nerojenega otroka.
Kot poroča spletni portal Vatican News, je svojemu sinku pozneje napisala pismo, v katerem mu pojasnjuje, zakaj je sprejela takšno odločitev.
“Z vsemi močmi sem se upirala, da bi te žrtvovala, tako zelo, da je zdravnik že vse razumel in ni dodal ničesar. Riccardo, za nas si resničen dar. Tistega večera v avtu, ko sem se vračala iz bolnišnice, si se v meni prvič premaknil. Zdelo se je, kot bi hotel reči: ‘Hvala, mama, ker me imaš rada!’ In kako bi te lahko ne imeli radi? Dragocen si in ko te pogledam, ko te vidim tako čudovitega, živahnega, prijaznega, si mislim, da na svetu ni trpljenja, ki ga ne bi bilo vredno prenesti zavoljo otroka.“
Nosečnost je normalno napredovala in julija 1994 je rodila zdravega sina Riccarda.
Tumor pa se je medtem močno razširil in Marii povzročil hude zdravstvene težave. Zdravniki so zanjo storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, vendar to ni bilo dovolj.
V zadnjem letu življenja je zelo trpela in se v popolni predanosti darovala Bogu.
Maria je umrla leta 1994, stara 26 let.
Postopek za njeno kanonizacijo je bil odprt 8. novembra 2008, papež Frančišek pa ji je 30. avgusta podelil naziv “častitljiva”, kar je naslednja stopnja v kanonizacijskem procesu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
