Izteka se poletje in z njim tudi čas porok. Ob tem pomislimo na mlade, a statistika nam ne pritrdi. Leta 2020 je bila po podatkih SURS-a povprečna starost ženinov ob sklenitvi prve zakonske zveze 32,4 leta, nevest pa 30,5 leta.
Če bi iskali podatke o mladoporočencih iz katoliških krogov, bi bile številke drugačne. Poroke zelo mladih parov so v porastu, zato smo z letošnjimi mladoporočenci razmišljali, zakaj se poročiti mlad.
Naši sogovorniki so štirje mladi pari, večinoma študentje. Stari so med 20 in 24 let. Ana Lucija in Jaka Parkelj sta se poročila julija, preostali se bodo septembra. Po petih oz. šestih letih skupne hoje čutijo, "da je čas za korak naprej".
Kljub temu da ta svet daje drugačen vtis, Ana Lucija in Jaka v sklenitvi zakona v študentskih letih vidita le svetle točke:
"Čutiva se zrela za skupno pot in to sva želela skleniti pred vsemi, predvsem pa pred Bogom. Skupno življenje olajša veliko ovir v najinem študentskem obdobju. Zgled mladih družin naju je opogumil in spodbudil, da razmišljava zunaj okvirjev današnje družbe. Veliko prednosti vidiva tudi v mladem starševstvu in samostojnosti v mladih letih," naštevata.
Podobno razmišljajo tudi drugi pari. Klara Hrovat in Jakob Merše ne ovinkarita: "Naveličala sva se poslavljanja zvečer." V odnosu si želita več prostora za rast, zadihati po svoje in začeti graditi življenje skupaj. Lažja možnost bi bila samo živeti skupaj, "vendar na zakon gledava kot na zakrament in poseben Božji blagoslov. Želiva si, da je to prelomnica, ko zaživiva skupaj," sta prepričana.
Tudi Liza Novak in Gašper Kovač si želita novih izzivov. "Prednost je zagotovo ta, da nisva več odvisna od drugih, razdvojena med družino in partnerja."
Neža in Martin poudarjata, da je poroka zaveza in obljuba, da bosta skupaj ne glede na to, ali bo težko ali lahko. "Način življenja se po poroki gotovo spremeni in pomembno je, da si se pripravljen čemu tudi odpovedati," pravita. Imata malo treme, saj "poroka pomeni res za vedno. Zavedava se, da v letih zakona gotovo pridejo zelo težke preizkušnje."
Tudi Klara in Jakob se zavedata teže odločitve, a dodajata, da "še dobro, da se ne preveč – sproti se bova borila s tem, kar bo prineslo življenje, in vedno znova se bova odločala drug za drugega".
Ob odločitvi za poroko v zgodnjih dvajsetih so vsi naleteli na pozitivne odzive, "nekateri pa so bili presenečeni in so spraševali, kako bova zmogla finančno in ali že pričakujeva otroka," povesta Ana Lucija in Jaka.
Tako kot drugi sta Neža Snoj in Martin Žukovec domače z zaroko zelo razveselila. "Tudi pri prijateljih nisva nikoli naletela na neodobravanje in to nama je bilo v letu priprave na poroko zelo pomembno in nama je res pomagalo," sta hvaležna.
Klare in Jakoba niso razumeli vsi: "Kdor zakona ne jemlje kot zakramenta in trenutka, ko dva zaživita skupaj, pač ne razume, zakaj bi se tako mlad poročil – saj se lahko preseliš skupaj in poročiš nekoč, ko imaš dovolj denarja."
Ko smo ravno pri denarju … Kakšen strošek je poroka in kako je uspelo študentskim parom? Vsi so hvaležni za finančno podporo domačih, sami pa služijo s študentskim delom.
Liza in Gašper se trudita čim več privarčevati: "Naredila sva natančen finančni plan. Se zavedava, da sva študenta, a ne želiva imeti tega za izgovor. Za poroko je potrebna ljubezen in ne denar," sta prepričana.
Ana Lucija in Jaka sta kritična: "Bistvo poroke je zakrament. Meniva, da kdor najprej pomisli na stroške, nima pravega temelja."
Klara pa iskreno razmišlja: "Pravijo, da je poroka tak finančni zalogaj, kot si ga sam narediš. To je sicer res, ampak menim, da je povsem razumljivo, da si želiš imeti lepo obleko, ob sebi ljudi, ki so ti blizu – in se spodobi, da jih pogostiš –, dobre fotografije … Kar pa na koncu, kakorkoli se trudiš z varčevanjem, nanese kar lepo vsoto."
Poroke zelo mladih parov so v katoliških krogih v porastu.
Seveda se vsi pari zelo veselijo poročnega dne, a organizacija poroke za večino ni mačji kašelj. Lizo in Gašperja skrbijo predvsem epidemiološki ukrepi.
Klara in Jakob si želita, "da bi bil to čas priprav na zakon in ne na poroko kot dogodek, čeprav je realnost taka, da je potrebne precej organizacije in posledično tudi precej skrbi – vreme, logistika, vabila, vsi opravki." Seznamu kar ni konca.
Klara omeni še pripetljaj, ki priča, da je biti mlada nevesta tudi zabavno: "Ko sva s pričo šli kupovat obleko zanjo, naju je prodajalka vprašala, ali nama lahko pomaga. Rekli sva, da iščeva obleke. Prodajalka pa veselo: 'Aha, za valeto, a ne?'" 🙂
Poroka traja en dan, zakon do konca življenja. Tega se mladoporočenci zavedajo, zato so se večinoma udeležili več kot ene priprave na zakon.
Liza in Gašper povesta: "Sprva sva imela do tega odpor, saj sva se čutila v to prisiljena, ker je priprava za cerkveno poroko obvezna. Na koncu nama je bilo super. Če ima še kdo podobne pomisleke, mu svetujeva, naj se novih spoznanj ne brani, kot sva se jih midva."
Klara in Jakob se zavedata, kako mlada sta se odločila za zakon, zato "sva še toliko bolj resno želela razločiti, ali je to prava pot za naju, in se učiti, kako živeti rodoviten, vesel in izpolnjujoč odnos, ki ne služi samo nama, ampak je odprt za ljudi okoli naju".
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
