V zakonu "dva postaneta eno", pri čemer finance niso izključene. Vendar v družbi, ki je izrazito individualistično naravnana, zlahka menimo, da moramo vse stvari voditi ločeno, tudi račune.
Pomanjkanje razumevanja denarja in skupnega vodenja računov v družini in med zakoncema pogosto povzroča nepotrebne spore. Če sledimo nekaj preprostim načelom vodenja financ, se jim bomo lažje izognili.
1upoštevati, kar je vsakemu vredno
Dve osebi, ki hodita skupaj, se lahko na dolgi rok ločita in bolj zdravo je, da si ustvarita skupen fond in si v zvezi z denarjem začrtata enake ali podobne cilje. Na ta način denar začnemo jemati kot sredstvo in ne kot cilj ter smo ga sposobni vlagati v nam vredne stvari.
Zato je koristno, da si odgovorimo na naslednje vprašanje: Kako razumemo denar in kaj vsakemu izmed nas pomeni? Ga povezujemo z varnostjo, statusom, udobjem, svobodo, nadzorom, srečo? Kakšne vrednote se kažejo iz stvari, ki jih kupujemo? Se zavedamo, da je delitev finančnih sredstev nujna, če želimo gojiti kulturo ljubezni?
Potrošništvo in želja po imeti je lahko za družinsko življenje usodna. Marsikateri par se raje odloča za materialne dobrine kot za dobro počutje svojih otrok, sebe in zakonca. Korist vidijo v tem, da vlagajo v minljive in ne v večne stvari, kakor pravi Sveto pismo: "Části Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov." (Preg 3,9)
2izdelati proračunski načrt
Vaš cilj naj bo izdelati proračunski načrt. Gre za to, da sledimo zasluženemu in porabljenemu denarju: je preprost in gibek sistem, ki nam omogoča, da živimo znotraj svojih realnih zmožnosti. Pomaga nam, da svoj denar najbolje izkoristimo in hkrati izvajamo premišljene ukrepe, da bi dosegli cilje, ki se nam kot družini zdijo pomembni ali smo si jih zastavili.
Denar moramo vlagati tja, kjer je za par in družino najbolj koristno in v tem smislu nam proračun pomaga bolje načrtovati ugodna in manj ugodna finančna stanja. Poleg tega z vodenjem proračuna lažje dosežemo kratkoročne in dolgoročne cilje. Koristno je, da cilje tudi dosegamo, saj nam to vliva samozavest. Končno, ko dve osebi skupaj načrtujeta, kako se bo denar v družini porabilo, je glede denarja nujno manj sporov.
3pripraviti se na finančno krizo
Morda se komu zdi pretirano, vendar se je v današnjem hitro spremenljivem gospodarstvu pametno pripraviti na krizo. V zakonu storite vse, kar morete, da boste gojili kulturo varčevanja. Vedno imejte gotovinsko rezervo in v skladu z možnostmi prihranite nekaj od svojih prihodkov. Ljudje, ki varčujejo in hranijo denar na banki, doživljajo manj stresa in so s sabo zadovoljnejši.
Drugi način za varovanje denarja je ta, da ne ustvarjamo nepotrebnih dolgov. Zelo lahko namreč pademo v past reklamnih podjetij, ki vsako leto zapravijo milijone dolarjev, da bi ljudje kupovali stvari, ki jih ne potrebujejo, z denarjem, ki ga nimajo. Potem lahko traja leta, preden se izvijejo iz kreditov in drugih dolgov. Če menite, da ste v tem pogledu lahka tarča, potem se izogibajte jemanju kreditov in uporabi kreditnih kartic, da se izognete nepotrebni porabi.
Vedoč, da denar hitro kopni ter da lahko stvari hitro propadejo, je dobro moliti za finance, zlasti v trenutkih krize in negotovosti. Kadar sredstva, ki so nam bila zaupana, izročimo v Gospodove roke, nam to prinese mir, hkrati pa ga prosimo za previdnost pri vodenju družinskih načrtov.
4razumeti, kako deluje gospodarstvo
To ne pomeni, da moramo poglobljeno študirati ekonomijo, ampak da imamo nek splošen vpogled in osnovno razumevanje konteksta, v katerem živimo. To nam bo pomagalo pri načrtovanju.
Zdravo je razumeti osnovne davčne pojme in kako davki vplivajo na rast naših naložb. Prav tako je dobro razumeti inflacijo, ki je tihi davek, ki mu običajno posvečamo le malo pozornosti.
Prav tako se je koristno obrniti na koga, ki je vešč finančnega načrtovanja, morda nekoga iz družinskega kroga, ki mu zaupate. Vsa podjetja najamejo finančnega svetovalca in vi kot izvršni direktorji družine morate v ekipi prav tako imeti svetovalca, ki vam bo pomagal pri načrtovanju gradnje, šolanja, pokojninskega sklada itn.
5pri načrtovanju upoštevati prioritete
Večina parov, še posebej po rojstvu otrok, začuti željo, da bi eden vsaj za nekaj časa ostal doma, da bi se bolj povezal z otroki in domom. Zato je potrebno vnaprejšnje načrtovanje.
Najprej poskusite živeti zgolj z eno plačo in preostali prihodek privarčevati. To je dobro narediti že kmalu po poroki. Če boste čakali dlje, se boste morda ujeli v finančne kompromise, posojilo ali hipoteko, plačilo novega avtomobila ipd. in se boste iz tega težko umaknili.
Če menite, da je nemogoče preživeti zgolj z eno plačo, preverite, kako porabljate denar in odgovorite na nekaj vprašanj: Ali je vredno imeti dva prihodka? Ali drugo plačo porabite predvsem na dodatkih? Je druga plača vredna fizičnega in čustvenega napora za družino? Kaj bi radi imeli pa tega ne potrebujemo? Kakšna je naša karitativna dejavnost?
6pogovarjati se in določiti vloge v ekipi
Ohraniti dobro komunikacijo glede nakupov in finančnih ciljev se je izkazalo za bistveno. Del družinske odgovornosti je, da vzajemni odnos hranimo in gojimo ter se znamo vedno bolje pogovarjati.
Ko v paru pogovor dobro teče, se lahko dva lotita zelo raznolikih tematik, tudi v povezavi z denarjem, ki je včasih občutljiva tema ter lahko povzroči občutke krivde, frustracij, kritik in isker zaradi daljšega delovnega časa in drugih žrtev ter napak in nesporazumov zaradi velikih zunanjih pritiskov.
Imeti moramo zaupanje in znati sprejeti šibke in močne točke druge osebe, da bi si določili prave vloge pri upravljanju z denarjem glede na svoje darove. Kdo bo plačeval račune? Kdo bo spremljal ugodne ponudbe? Kdo raje zapisuje in vodi računovodstvo? Kdo je boljši v bančnih zadevah? Ste bolj nagnjeni k varčevanju ali zapravljanju?
7biti velikodušen v upravljanju dobrin, ki nam jih je bog zaupal
Najboljša protiutež materializmu je velikodušnost. Ko darujemo, ne delamo dobrega le pomoči potrebnemu, temveč ima to dejanje globok in neposreden učinek na nas same. Ko darujemo kot družina, nam to omogoča, da znamo bolje kakšno stvar tudi sprejeti in razumeti, da nam vse, kar imamo, nazadnje ne pripada.
Gospod je gospodar vsega in mi vse dobrine le upravljamo. Imamo odgovornost in ko velikodušno dajemo, se denar lahko spremeni v resnično orodje dobrega. "Vse desetine dežele, od pridelkov zemlje in od drevesnih sadov, so Gospodove; posvečene so Gospodu," (3 Mz 27,30).
Vsak dan je priložnost, da darujemo in delimo z drugimi. Nismo bili ustvarjeni za sebičnost, ampak za iskanje in odkrivanje sreče v ljubezni in skrbi za druge. Ko od svojega podarimo drugim in imamo zato manj, odkrijemo, da smo z manj srečnejši.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.