Še vedno pogrešam poglobljen pogovor in refleksijo na to izredno stanje, ki ga tako močno zaznamuje korona in ki ga vsi doživljamo. Prav je, da se sprašujemo, h kakšnemu duhovnemu izzivu nas kliče. Verni kristjani že vse od razglasitve epidemije prosimo Boga za njen konec, "da bomo mogli živeti v miru in blaginji", kot molimo pri vsaki sv. maši.
Pa recimo, da bi nas Bog uslišal in nam odgovoril nekako takole: "Poslal bom svojega angela, ki bo pregnal vse različice tega virusa in boste živeli v miru in blaginji. Jaz pa ne bom silil v vašo sredo. Urejajte si življenje, kakor vam ustreza."
Prepričan sem, da bi večina takoj podpisala tako ponudbo. Tudi med vernimi. Namenoma nekoliko provociram, kajti zdi se mi, da nas Bog s tole korono kliče k razmisleku. Pred kratkim mi je prišel pod roko odlomek iz druge Mojzesove knjige, kjer Bog podobno testira Mojzesa in izvoljeno ljudstvo.
Ko so bili sredi puščave, je naročil Mojzesu, naj jih pelje naprej v obljubljeno deželo: "Poslal bom pred teboj angela in pregnal bom Kánaance, Amoréjce, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce. Pojdi v deželo, v kateri se cedita mleko in med! Jaz pa ne pojdem v tvoji sredi, ker si trdovratno ljudstvo …" (2 Mz 33,2-3).
Mojzes bi lahko to sprejel in ljudje bi ga hvalili kot odličnega voditelja, ki jih bo končno pripeljal do izpolnitve dolgo pričakovane obljube. Namesto tega je Mojzes Bogu rekel: "Če tvoje obličje ne bo šlo, nas nikar ne vôdi od tod!" (2 Mz 33,15). Zanimivo. Bili so sredi puščave, obdani s sovražnimi ljudstvi in v pomanjkanju vsega. Glede na okoliščine bi pričakovali drugačen odgovor.
Pravzaprav je Bog Mojzesa in ljudstvo preizkušal, kaj jim pomeni več: blaginja in mir v kanaanski deželi, ki jim jo je obljubil že pred stoletji, ali njegova navzočnost. Mojzes je navzočnost Boga postavil pred njegove obljubljene blagoslove. Iz izkušnje je vedel, da je Božja navzočnost dragocenejša od vseh njegovih blagoslovov. Vedel pa je tudi, da bo Bog v vsakem primeru držal obljubo, ki jo je sam dal, in jih ob svojem času pripeljal v kanaansko deželo.
Kaj pa, če tudi nas danes preverja in kliče, da bi pozornost od svojih blagoslovov spet bolj preusmerili nase, od katerega prihaja vse dobro?
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
