Na družbenih omrežjih je polno zapisov o zdravi prehrani, tudi nasprotujočih si, in v tej zmedi se težko znajdem. Verjamem, da ni lahko na hitro odgovoriti na vsa vprašanja, pa vseeno … Ali so chia semena res tako zdrava, kaj si mislite o beljakovinskih praških, ki naj bi jih dodajali v smutije, in ali je kokosovo mleko boljša izbira od kravjega?
Julija iz Ljubljane
V zadnjem času so res še bolj kot prej vzniknila razna priporočila v zvezi s prehranjevanjem, priznam, da jim še sama težko sledim. Na začetku svoje poklicne poti sem jih pogosto spremljala, da sem dopolnila strokovno znanje, preizkušala to in ono, pa vendar, z leti se človek omehča in pridobi nekoliko širši pogled na vsako "težavo", tudi na prehrano.
Recimo krompir ima v olupku in tik pod njim največ mikrohranil, v sredici je pretežno le škrob. Mnogi zato trdijo, da bi morali jesti krompir z olupkom vred, le tako in nikakor drugače. Vse lepo in prav, vendar si ne predstavljam, kako bi se olupek obnesel v nežnem krompirjevem pireju ob špinači in jajcu na oko. V istem hipu zagotavljajo, da ima (surov) krompir visok delež vitamina C, kar je res, vendar se ta s toplotno obdelavo izniči. Bi jedli surov krompir? Jaz ne, medtem ko skledico malin z veseljem.
Podobno je glede semen chia – so dober vir vitaminov, vlaknin in mineralov, ki pa jih sicer lahko dobimo tudi z našim lokalnim sadjem in zelenjavo v zadovoljivi količini. Povsem nesmiselno se mi zdi posegati po tujem, ko pa imamo tudi v naših krajih zelo dobro hrano, le poiskati jo je treba. Tujci so običajno zelo presenečeni nad izbiro svežega sadja in zelenjave na tržnicah pri nas, nad videzom in okusom, ki je res bogat, pristen, količina hranil pa je v sveži in pred kratkim obrani zelenjavi izjemno visoka.
Za zdravje moramo jesti raznoliko hrano. Pomanjkanje hranil, ki nato zahteva takojšnjo pomoč v visokih odmerkih hranil, tudi iz super živil, nastopi pri osiromašeni (hitri) prehrani dan za dnem, predvsem bogati z ogljikovimi hidrati, ki takoj nasitijo. V takem primeru so beljakovinski praški res priporočljivi, brez slabe vesti tudi zapišem, da so potrebni. Vendar tudi tu velja "prebrati zrnje od plev" in izbrati boljše.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
