Običajno je povabilo, da bi bili nekomu boter, vir veselja in znamenje zaupanja, ki smo ju deležni od staršev, ter obljuba lepega odnosa s krščencem. Vendar se zgodi, da bi iz različnih razlogov povabilo kdaj raje odklonili. Pomembno je, da si vzamemo čas za premislek ter ostanemo svobodni v svoji odločitvi, saj nas ta zavezuje za vrsto let. Želja tega razmišljanja je prihodnje botre in botrice opogumiti ter jih potolažiti.
Biti boter ne pomeni biti svet in nenehno pobožno moliti. Pomeni, da za svojega krščenca ali birmanca molimo, da mu pomagamo odkrivati Boga ter mu občasno namenimo svojo pozornost. Program, ki ga je sposoben izpolnjevati vsak smrtnik, torej.
1res živim predaleč, da bi lahko ohranil dober odnos!
Gotovo je težko ustvariti ljubeč in zaupljiv odnos, če sta boter in krščenec oz. birmanec kilometre daleč. Vendar ni nemogoče. To terja več organizacije, kot če živimo v istem kraju, ker se je treba prej dogovoriti za srečanje. A to vsekakor ni nepremostljivo. Biti boter tudi ne pomeni, da smo navzoči na vsakem plesu in praznovanju ali vsaki nogometni tekmi v letu. Bodimo pošteni, manjkati ne smemo na treh dogodkih: pri krstu, prvem obhajilu in birmi. Kadar so srečanja otežena, a je duhovna vez živa, potem je vsako snidenje praznik.
Ena prvih nalog botra je, da moli za svojega krščenca. Razdalja pri tem ni nobena ovira. Poleg tega nihče ne more napovedati prihodnosti. Marsikdo pričuje o lepih zbližanjih med botrom in krščencem, šele ko ta odraste ali celo začne svojo samostojno pot. Danes mogoče živite kilometre daleč, morda pa boste čez nekaj let sosedje, kdo ve? Končno, če vas ovira to, da zaradi tehtnih razlogov ne morete biti navzoči pri krstu, lahko nekoga pooblastite, ne da bi zato zavrnili povabilo k botrstvu.
2s starši si nismo blizu
Mogoče se vi ne čutite blizu staršem vašega krščenca, a se zato starši čutijo blizu vas! Ali pa vsaj v vas vidijo oporo. Morda ste v njihovi okolici in med njihovimi poznanstvi edini z zakramenti in sposobni sprejeti to nalogo. A če dobro premislimo, za botrstvo bližina s starši v resnici ni pogoj … pomembno je, da smo blizu otroku. To pa je odvisno predvsem od nas samih.
3Sem že boter več posameznikom
Kakšno lepo duhovno družino imate, čestitke! Gotovo to pomeni nekaj več spremljanja in organizacije (spomniti se na rojstne dneve, godove, obiske …), a je hkrati botrstvo novega otroka tudi širitev srca in pomnožitev poti za izražanje svoje ljubezni.
In če bi število vaših krščencev res preseglo prste ene roke, poglejte širše in se organizirajte: rojstne dneve in godove si vpišite v koledar, vnaprej opravite nakup daril ali jih kupite več, ko ste v dobri katoliški knjigarni ali trgovini, pripravite večje praznovanje, kamor povabite vse krščence … verjetno kakšno srečanje tudi ne bo tako uspelo, kot bi si želeli, a Bog od nas ne zahteva, da bi bili popolni, ampak da bi ljubili.
4oba skupaj jih imava že veliko!
Enkrat za spremembo razmišljajte v ednini. Nihče vas ne prosi, da bi bili botri krščencem vaše soproge oziroma soproga. Če imata skupaj ducat krščencev, se to lahko zdi veliko in zato nazadnje ne boste veliko naredili. Če pa se osredotočite na vaše krščence, boste lažje poskrbeli in bili navzoči zanje.
5ne čutim se pripravljen/a za takšno odgovornost
Kdo lahko reče, da je pripravljen? Nihče. Nikdar se ne bo zgodilo, da bi kdo rekel: “V redu je, dober kristjan sem, lahko sem boter.” Privoliti v botrstvo že pomeni, da se sprejmemo takšni, kakršni smo v svojem življenju in veri. Predvsem pa to pomeni, da sprejmemo, da skupaj s krščencem stopamo po poti vse večjega spoznavanja Kristusa. Dve vzporedni poti, ki druga drugo oplajata. Če je namreč boter poklican, da svojega krščenca vodi v veri, je hkrati povabljen tudi, da dovoli, da ga on vodi. Koliko se lahko naučimo od svojih krščencev!
6 ne morem si zapomniti rojstnodnevnih datumov!
Nič hudega! Poskusite si raje zapomniti godove. Včasih so praznovali izključno godove, danes pa vse manj, pa je to vseeno bogat spomin na otrokove zavetnike in njihov zgled. Lahko pa se spomnite tudi na datum krsta, ko so postali Božji otroci. Kdo drug, če ne boter, jih bo spomnil na te najpomembnejše trenutke v njihovem življenju?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
